Določanje najprimernejših kazalnikov za spremljanje stanja populacij divjadi pri adaptivnem upravljanjuBartol, Matej (Avtor) Jerina, Klemen (Mentor) jelenjadsrnjadCervus elaphusCapreolus capreoluskazalnikipopulacijska gostotaadaptivno upravljanjekontrolna metodaLPN Medved KočevjeUpravljanje s populacijami divjadi v Sloveniji temelji na kontrolni metodi, v okviru katere se spremlja dinamiko več bioloških kazalnikov (npr. telesne mase, trofejne vrednosti rogovja). Predpostavlja se, da bodo le-ti reagirali na spreminjanje populacijskih gostot, kar pa ni zagotovljeno. Namen naloge je bil preveriti uporabnost štirih potencialnih kazalnikov kontrolne metode (telesne mase, trofejne vrednosti, spolno razmerje med mladiči, indeks rodnosti). Podatki o divjadi (jelenjad in srnjad) so bili pridobljeni na območju LPN Medved Kočevje, za obdobje 1986-2012. Za celotno obdobje so bile izračunane ocene populacijskih gostot, vrednosti različnih okoljskih dejavnikov in vrednosti kazalnikov. Nato se je ugotavljal vpliv populacijskih gostot in okoljskih dejavnikov na vrednosti kazalnikov. Rezultati naloge temeljijo na predpostavki, da je dinamika gostote ciljnih vrst dobro ocenjena. Od obravnavanih kazalnikov je pri obeh vrstah najboljšo korelacijo s populacijskimi gostotami pokazalo spolno razmerje med mladiči. Kot kazalnik s opoleg spolnega razmerja pogojno uporabne še telesne mase mladičev in enoletnih osebkov jelenjadi, ki so pokazale šibek odziv na spremembo populacijske gostote. Rezultati so pokazali, da je vpliv okoljskih dejavnikov na kazalnike zelo velik, zato jih je potrebno pri njihovi interpretaciji upoštevati. Še posebej to velja za zimsko vreme, obrode drevesnih vrst in poletne suše. Trenutno uveljavljeni kazalniki kontrolne metode (telesne mase, trofejne vrednosti) so pokazali slabši odziv na spreminjanje populacijskih gostot, kot je veljalo dosedanje prepričanje.[M. Bartol]20132020-04-22 15:14:28Magistrsko delo/naloga115297UDK: 630*1COBISS_ID: 3723174sl