Daljnovodne preseke v gozdnem prostoruBuser, Nataša (Avtor) Kobal, Milan (Mentor) daljnovodna presekaGISgozdni robvidnostObravnavali smo vidnost daljnovodnih presek, spreminjanje dolžine gozdnega robu in površine poseka ob upoštevanju različnih višin dreves (med 15 in 35 m). Izbrana metoda dela je potekala v GIS programih. Namen naloge je bil prikaz možnosti oblikovanja daljnovodne poseke in spreminjanje vidnosti različnih širin preseke v okolici. Izbran je bil odsek daljnovoda med planoto Hrušice in Postojnskim poljem, v dolžini 11024 m, v analizi je bilo vključenih 30 stojnih mest. Območje s katerega so vidni daljnovodni stebri, je obsegalo 33,7 % oz. 4823,3 ha izračunane celotne površine. Povprečni delež območja, s katerega so vidne različne širine preseke, je bil 30,3 %. Z največ površin (14,3 %) je bil viden samo en steber. Območje, s katerega sta vidni varianti trase 1 in 2 (šest določenih stebrov), obsega 2395,1 ha oz. 3586,2 ha veliko površino, slednja je glede na obstoječo traso vidna z največ območij. Območje, s katerega so vidne različne širine preseke pri določenih višinah drevja (15, 25 in 35 m) je v povprečju obsegalo 4338 ha. Enotna širina koridorja 40 m je bila vidna s 4327,5 ha. Število lokacij poseka se je zmanjševalo z velikostjo dreves. Največja površina poseka (39,9 ha) in dolžina gozdnega robu (15 km) sta bili pri višini drevja 35 m in najmanjši pri višini 5 m (1,9 km in 0,7 ha). Razlike v dolžini gozdnega robu in površini poseka so se zmanjševale z višino drevja.[N. Buser]20162020-04-21 18:40:28Magistrsko delo/naloga115249UDK: 630*91(043.2)=163.6COBISS_ID: 4509350sl