Vpliv hipoterapije in terapevtskega jahanja na kakovost življenja pri različnih nevroloških boleznih in okvarah – pregled literatureWankmüller, Ana (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Tomc Žargi, Tina (Komentor) Rugelj, Darja (Recenzent) diplomska delafizioterapijanevrološke motnjehipoterapijaterapevtsko jahanjenevrofizioterapijaz zdravjem povezana kakovost življenjaUvod: Posledice nevroloških motenj se odražajo v spremenjeni gibalni, senzorični, kognitivni in vedenjski funkciji posameznikov, kar vodi v njihovo dolgoročno zmanjšano zmožnost, omejitve dejavnosti in sodelovanja. Hipoterapija in terapevtsko jahanje ustvarjata možnost učinkovitega komplementarnega pristopa k zdravljenju nevroloških okvar pri otrocih in odraslih. Izgradnja odnosa s konjem spodbuja zaupanje, spretnosti v medosebnih odnosih in reševanju težav. Jahač tako pridobiva nove izkušnje in postaja samostojnejši, kar vodi v njegovo boljšo samopodobo in posledično tudi kakovost življenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature ugotoviti, kakšen je vpliv hipoterapije in terapevtskega jahanja na kakovost življenja oseb z različnimi nevrološkimi boleznimi in okvarami. Metode dela: Literatura je bila iskana v podatkovni bazi PubMed. Pri iskanju smo uporabili napredno iskanje s sledečimi iskalnimi nizi: hippotherapy OR therapeutic riding OR equine-assisted therapy AND quality of life; hippotherapy AND quality of life; hippotherapy AND stroke; hippotherapy AND multiple sclerosis; hippotherapy AND cerebral palsy; hippotherapy AND spinal cord injury; hippotherapy AND ADHD. Rezultati: Na podlagi vključitvenih in izključitvenih dejavnikov je bilo v pregled literature vključenih 8 raziskav, objavljenih med letoma 2007 in 2019. Nevrološka stanja pacientov so bila možganska kap, multipla skleroza, cerebralna paraliza, poškodba hrbtenjače in ADHD. Program terapije s pomočjo konja je trajal od najmanj 4 tedne do največ 16-20 tednov. V šestih raziskavah so potrdili ugoden vpliv hipoterapije ali terapevtskega jahanja na različne vidike z zdravjem povezane kakovosti življenja, medtem ko v dveh primerih do splošnih pozitivnih zaključkov niso prišli. V dveh raziskavah so opazovali tudi dolgoročne učinke hipoterapije, v eni so jih ovrgli, v drugi pa potrdili, vendar v slednji rezultatov niso statistično ovrednotili. Razprava in zaključek: Ugotovimo lahko, da so v večini raziskav poročali o statistično pomembnih učinkih hipoterapije ali terapevtskega jahanja na kakovost življenja preiskovancev v primerjavi z ostalimi intervencijami. Kljub temu so bila odstopanja med raziskavami prevelika, da bi lahko zaključili o splošni učinkovitosti hipoterapije kot komplementarne metode zdravljenja pri različnih nevroloških motnjah. Raziskave z enotnejšim vzorcem, programom intervencije in načinom ocenjevanja bi podale zanesljivejše zaključke o vplivu konja, kot posrednika med terapijo, na kakovost življenja jahača.[A. Wankmüller]20202020-04-19 07:46:28Diplomsko delo/naloga115227UDK: 615.8VisID: 97188COBISS_ID: 5794411sl