<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga očeta v Freudovi psihoanalizi in shizoanalitična kritika</dc:title><dc:creator>Sterchi,	Yann	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolar Bahovec,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: Freud</dc:subject><dc:subject>Deleuze</dc:subject><dc:subject>Guattari</dc:subject><dc:subject>Anti-Ojdip</dc:subject><dc:subject>oče</dc:subject><dc:subject>Ojdipov kompleks</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi se avtor osredotoči na vlogo, ki jo igra oče v razvoju psihičnega aparata, kakor jo je opisal Sigmund Freud, in njegovo teorijo preuči s pomočjo vpogledov v delovanje nezavednega, ki jih nudita Gilles Deleuze in Felix Guattari v njuni knjigi Anti-Ojdip. Figura očeta je najjasneje povezana z nastankom Nadjaza. Mehanizem po katerem pride do nastopa te nove psihične instance pa je v celoti povezan z Ojdipovim kompleksom in družinskimi reprezentacijami, ki po Freudu zasedajo centralno mesto v nezavednem. Deleuze in Guattari razvijeta teorijo treh sintez nezavednega, s pomočjo katere poskusita izvesti celovito kritiko Ojdipovega kompleksa in njegovega mesta znotraj psihoanalitične teorije. S pomočjo mehanizma teh sintez pokažeta, da niso reprezentacije globalnih oseb (kot sta mati in oče) sestavni del osnovnega delovanja nezavednega, pač pa ti nastanejo zaradi okolja, v katerem se nezavedno razvija – tj. nuklearna družina. Freudova teorija ni bila zmožna upoštevati te povezave. Upoštevaje pogoje kapitalizma in nuklearne družine Deleuze in Guattari prikažeta proces, po katerem pride do nastanka Ojdipovega kompleksa in družinskih reprezentacij.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-04-18 07:45:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115208</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 453027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
