<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Priprava belega pigmenta iz hidratiziranega titanovega oksida</dc:title><dc:creator>Okorn,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinšek,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>titanov dioksid</dc:subject><dc:subject>kalcinacija</dc:subject><dc:subject>sušenje</dc:subject><dc:subject>desulfurizacija</dc:subject><dc:subject>neizotermna metoda</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi so predstavljeni procesi, ki potekajo v kalcinatorju oz. rotacijski peči med kalcinacijo na industrijskih vzorcih hidratiziranega titanovega dioksida. Vzorci so bili narejeni po sulfatnem postopku in za termično analizo odvzeti iz podjetja Cinkarna Celje, d. d. Kalcinacija se deli na tri procese: sušenje, desulfurizacijo in rutilizacijo. Diplomsko delo je osredotočeno na prva dva procesa, ki močno vplivata tudi na potek rutilizacije. Kot prej omenjeno, procesi potekajo v kalcinatorju, v katerem se temperatura dviga z dolžino peči in na koncu peči doseže temperature tudi do 1200 °C. 
Prvi proces je sušenje, s pomočjo katerega poteka eliminacija vode iz vzorcev. Eliminacija poteka v dveh intervalih: v prvem prihaja do izhlapevanja površinske vode, v drugem pa do izhlapevanja porne vode, ki poteka pri višjih temperaturah. 
Drugi proces je desulfurizacija, s katero se iz vzorca eliminira žveplov dioksid. Tudi ta proces poteka v dveh intervalih. Prvi zajema izhlapevanje prosto vezane žveplove kisline. Tu se eliminirajo še zadnji ostanki vode, hkrati pa zaradi visoke temperature pride do pretvorbe žveplovega trioksida v žveplov dioksid. V drugem intervalu prihaja do razpada sulfatnih mostičkov v sušenem vzorcu, kar sproži potek rutilizacije.

S pomočjo podatkov, pridobljenih iz termičnih analiz (te podatke je predhodno pridobil in obdelal Tilen Kopač), sem določil temperaturne intervale za procesa sušenja in desulfurizacije. Na podlagi določitve temperaturnih intervalov sem izračunal pripadajoče aktivacijske energije za oba procesa pri različnih vzorcih. Podatke sem obdelal z neizotermno/izokonverzijsko metodo. Na podlagi primerjave rezultatov različnih vzorcev hidratiziranega titanovega dioksida lahko sklepam, da sem metodo pravilno uporabil in da so dobljeni rezultati natančni. Rezultati diplomskega dela bodo pripomogli k optimizaciji procesov kalcinacije, in sicer k optimalnemu uravnavanju temperatur po dolžini peči za boljši izkoristek in k manjši porabi energije za dosego tako visokih temperatur.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-04-16 15:10:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115191</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6241</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1538568643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
