<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razumevanje jamskih ekosistemov pri učencih v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Glavina,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jama</dc:subject><dc:description>Velik del Slovenije sestavlja kraško površje, kar pomeni, da je naša država bogata s podzemnimi kraškimi pojavi, kamor spadajo tudi brezna in jame. Jame so pri nas zelo razširjene in se večinoma raztezajo po celi Sloveniji, vse do savinjske regije. Slovenija spada v sam vrh po številu jam; naša najbolj znana jamska sistema sta Postojnska jama in Škocjanske jame, ki sta poznani tudi v svetovnem merilu. 
Jame so zelo pomemben in hkrati občutljiv ekosistem, ki ga človek s svojem ravnanjem ogroža. Vanje sega zelo malo zunanjih vplivov, ki lahko hitro spremenijo površje, zato so jame zelo občutljive na onesnaženje. Zelo ranljive so tudi jamske živali. Večina jih je  močno  specializiranih,  saj  so  se  morale  v  času  evolucije  adaptirati  na  jamske razmere. V nasprotju s površinskimi živalmi ob spremembi v jamskem okolju nimajo kam umakniti, zato lahko že zelo majhna sprememba povzroči propad vrste. 
Naš najbolj znan jamski prebivalec je človeška ribica (Proteus anguinus anguinus), ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa, kar jo uvršča med endemite. Poznamo tudi črno človeško ribico (Proteus anguinus parkelj), ki je endemit belokranjskega krasa. Obe sta zakonsko zaščiteni, saj je njun habitat iz dneva v dan bolj onesnažen. 
Zaradi  bogate  jamske  zgodovine,  vezane  na  jamsko  okolje  na  našem  ozemlju, je pomembno, da se tudi učenci zavedajo njenega pomena, ga razumejo in ohranjajo. 
V raziskavi je sodelovalo 162 učencev iz dveh slovenskih obalnih osnovnih šol. Vzorec je  bil  izbran  namensko.  Preizkus  znanja  je  potekal  s  pomočjo  intervjujev  ali  pisnih preizkusov znanja. V raziskavi so sodelovali učenci 1., 4., 7. in 9. razreda osnovne šole. V prvem sklopu smo postavili vprašanja o jamskem ekosistemu. V drugem smo preverjali razumevanje nastanka kapnika. V zadnjem sklopu smo se osredotočili na človeško  ribico  in  njene  adaptacije  na  jamsko  okolje.  Vse  tri  sklope  vprašanj  smo podkrepili s slikovnim gradivom.
Ugotovili  smo,  da  učenci  dobro  poznajo  jamo  in  razmere  v  njej  ter  to  povežejo  z življenjem v jami. Veliko več težav se je pojavilo pri vprašanjih, vezanih na nastanek kapnika. Osnovnošolci, predvsem mlajši, imajo pomanjkljivo znanje in veliko napačnih predstav o njihovem nastanku, saj jih enačijo z ledenimi svečami. Učenci so s pomočjo risbe človeške ribice dobro razložili njeno zunanjo zgradbo, medtem ko jim je njena anatomija in fiziologija manj poznana. Prav tako so se pojavljale težave in napačne predstave pri poznavanju adaptacij človeške ribice na jamsko okolje. Največje razlike pri učencih različnih starosti so v poznavanju kapnikov in adaptacij človeške ribice na jamski ekosistem.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-04-16 03:40:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115183</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12835913</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
