Medsebojno motenje uporabnikov posameznih delov stavbZazijal, Marcel (Avtor) Juhart, Miha (Mentor) etažna lastninaposamezni deli stavbuporabnikmotenje posestipravno varstvo zoper motenjevznemirjanjesosedsko pravososedski sporprepovedane imisijenegatorna tožbaIzvrševanje lastninskih upravičenj na nepremičnini lahko navzven predstavlja določena za druge osebe motilna ravnanja, kar pa je skoraj da neizbežen pojav pri uporabi prostorsko tesno povezanih posameznih delov stavb. Pravila sosedskega prava se smiselno uporabljajo za razmerja v etažni lastnini, zavezujejo pa ne le lastnika, temveč tudi vsakokratnega uporabnika (neposrednega posestnika). Temelj medsosedske ureditve je načelno prizadevanje sosedov, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode, pri tem pa morajo svoje pravice izvrševati pošteno in v skladu s krajevnimi običaji. Zaradi tehnološkega razvoja je sobivanje brez čezmejnih vplivov zgolj nedosegljiv ideal, zato je sosedsko pravo postavilo tolerančni prag, preseganje katerega pomeni prepovedano imisijo. Glavni obliki pravnega varstva zoper prepovedane imisije, ki je najpogostejše vrsta medsosedskega motenja, je petitorna negatorna tožba ali provizorična tožba zaradi motenja posesti, togost stvarnega prava pa se presega z obligacijskopravno popularno tožbo. Medsebojnih motilnih ravnanj uporabnikov pa ne predstavljajo le prepovedane imisije. Na neskončno premico motilnih ravnanj spadajo vsa dejanja, ki so za posameznika nevšečna, vse od golega verbalnega vznemirjanja na eni strani, pa do bistveno intenzivnejšega odvzema stvari na drugi. Jedro te naloge je bralcu predstaviti, katera pravna sredstva glede na različne kriterije, kot sta naprimer vrsta motilnega ravnanja glede na intenziteto in pravna podlaga za uporabo posameznega dela, veljavno pravo zagotavlja osebi, ki je z ravnanji motena.20202020-04-15 09:00:03Magistrsko delo/naloga115140VisID: 92121COBISS_ID: 13517571sl