Mrhovinarstvo divjega prašiča (Sus scrofa l.) na truplih srnjadi (Capreolus capreolus l.) v SlovenijiHunjadi, Matej (Avtor) Jerina, Klemen (Mentor) Krofel, Miha (Komentor) divji prašičSus scrofamrhovinarstvokleptoparatizemV Sloveniji in Italiji smo v letih 2011 in 2014 z avtomatskimi video kamerami zbirali podatke o pojavu divjega prašiča (Sus scrofa L.) kot mrhovinarja na 28 truplih srnjadi (Capreolus capreolus L.). S temi podatki smo ocenjevali vpliv divjega prašiča na potek konzumacije trupel v odvisnosti od njegovih lokalnih gostot. Na hitrost najdbe in delež najdenih trupel pomembno vplivajo lokalne gostote divjega prašiča. Povprečna gostota divjega prašiča v kvadrantih, kjer so našli truplo srnjadi, je znašala 2,4 osebkov/km%. V območjih, kjer ga niso našli pa 1,0 osebka/km%. Na območju Slovenije je odkril 40 % nastavljenih trupel, v Italiji pa 75 %. Za odkritje trupel je v Sloveniji povprečno potreboval 12,5 dni in 2,5 dni na območju Tržaškega krasa v Italiji. Divji prašič ima pomemben vpliv na razpoložljivost mrhovine drugim mrhovinarjem. Pri trenutnih gostotah divjega prašiča v Sloveniji je vpliv kleptoparazitizma na risa minimalen. V primeru naselitve risa na Tržaškem krasu, bi bil ris podvržen visoki stopnji kleptoparazitizma s strani divjega prašiča.[M. Hunjadi]20142020-04-11 08:44:13Diplomsko delo/naloga115081UDK: 63*15:630*14(497.4)(043.2)=163.6COBISS_ID: 3952550sl