<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza delovnega mesta sekača z opazovalno metodo OWAS</dc:title><dc:creator>Žitko,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poje,	Anton	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>opazovalna metoda OWAS</dc:subject><dc:subject>težavnosti dela</dc:subject><dc:subject>sekač</dc:subject><dc:subject>pulz</dc:subject><dc:description>Delo sekača je poleg težavnega in zdravju škodljivega dela, ki ga povzroča izpostavljenost delavca ropotu, tresenju in izpušnim plinom, škodljivo tudi zaradi neergonomskih drž, ki se pojavljajo med delom. Z namenom analize drž med delom je bila na gozdno-gospodarskem območju Postojna izvedena raziskava z uporabo opazovalne metode OWAS (Ovako Working Posture Analysis System). Sečnja in izdelava štirih dreves iglavcev je bila posneta z videokamero, sočasno pa je bil sekaču izmerjen tudi pulz med delom. Rezultati raziskave so pokazali, da je delež telesnih drž, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, manjši od pričakovanega, kljub temu pa je treba čim prej ukrepati pri 8 %, nemudoma pa pri 16 % telesnih položajev. Potencialno najbolj škodljive delovne operacije so zasek, podžagovanje in obdelava korenovca. Težavnost dela ocenjena preko pulza med delom je v odvisnosti od deleža telesnih drž, ki zahtevajo ukrepanje. Rezultati raziskave kažejo na nujnost uporabe pravilne tehnike dela ter smotrnost uvajanja sodobnejših tehnologij za sečnjo lesa.</dc:description><dc:publisher>[U. Žitko]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-04-08 22:44:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115038</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*30:31(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4188070</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
