<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv mezoreliefa na objedaje mladja po velikih rastlinojedih parkljarjih</dc:title><dc:creator>Klevišar,	Robert	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mezorelief</dc:subject><dc:subject>mladje</dc:subject><dc:subject>veliki rastlinojedi parklarji</dc:subject><dc:subject>jelovi gozdovi</dc:subject><dc:subject>bukovi gozdovi</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je analiziran vpliv mezoreliefa na objedanje mladja po velikih rastlinojedih parkljarjih. Rastlinojeda parkljasta divjad je naravni sestavni del gozdnega ekosistema. Med ostalim se prehranjuje tudi z mladimi drevesi in jih s tem lahko uniči ali poškoduje. Poškodovanost mladja drevesnih vrst smo merili na 238 ploskvah v GGE Mirna gora. Največjo stopnjo objedanja smo izmerili na grebenu 100 % in v vrtačah z prisojnim delom vrtač 82 %, na platoju 79 %, najmanjšo stopnjo objedanja smo izmerili na ravnem in na pobočju 70 %. Najbolj objedena drevesna vrsta je bil javor. Največ mladja vseh drevesnih vrst bilo objedenega v višinskem razredu 21-50 cm (76 %). Ugotovili smo povezanost med skalovitostjo in objedanjem mladja. Z večanjem skalovitosti se je večala stopnja objedenosti mladja vseh drevesnih vrst. Z večanjem razdalje do kritja (mladje do višine 5 m) se je znižala stopnja objedenosti jelke.</dc:description><dc:publisher>[R. Klevišar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-04-08 22:17:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115027</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*45(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4510374</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
