<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vodni potencial v vetrolomu prizadete navadne smreke (Picea abies (Karst.)) na Jelovici 2006</dc:title><dc:creator>Ropret,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurc,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čater,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vetrolom</dc:subject><dc:subject>navadna smreka</dc:subject><dc:subject>varstvo</dc:subject><dc:subject>Jelovica</dc:subject><dc:description>Slovenski gozdovi so vse bolj izpostavljeni naravnim nesrečam, ki jih lahko posredno povežemo s številnimi podnebnimi spremembami. Največkrat so to naravne ujme, kot so vetrolomi, snegolomi, žledolomi in plazovi. Konec junija 2006 je Jelovico prizadel orkanski vetrolom in pustil bolj ali manj trajne posledice na blejskem gozdno-gospodarskem območju. Po dogodku smo izvedli raziskavo ugotavljanja vodnih razmer prizadetih smrek in pomen vodnega potenciala smreke pri naselitvi podlubnikov. Vzorčenje podlubnikov je potekalo na več krajih istega objekta (izvajanje ponovitev meritev). Merjenja so bila izvedena s pomočjo tlačne (Scholandrove) komore za določanje ksilemskega potenciala drevesa, na treh različnih primerih dreves, glede na poškodbe, ki jih je povzročil veter. Meritve vodnega potenciala so bile opravljene na drevesih navadne smreke % Picea abies (Karst.) (podrtem drevju z delujočim koreninskim sistemom, podrtem drevju s prekinjeno povezavo med deblom in koreninskim sistemom ter na stoječem, vitalnem drevju brez poškodb) v treh zaporednih obdobjih (6. 9., 28. 9. in 16. 10. 2006). Razlike med skupinami dreves smo potrdili z analizo variance. Po sistematični mreži so bile postavljene tudi pasti znamke Theysohn za podlubnike. Ugotovili smo, da sta bila zmanjšanje vrednosti jutranjega vodnega potenciala in večanje vodnega stresa skladna s pričakovanji in največja v skupini dreves s poškodovanimi koreninami. Opazili smo večanje stresa in zmanjševanje vrednosti v skupini podrtih dreves z nepoškodovanimi koreninami. Z raziskavo nismo potrdili neposredne zveze med sušnim stresom iglavcev in namnožitvijo podlubnikov, najverjetneje zaradi hitre sanacije in nizkih temperatur po ujmi.</dc:description><dc:publisher>[J. Ropret]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-03-30 18:07:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114927</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*16(497.4Jelovica)(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4507558</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
