<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Padavinski režim na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji v letih od 2004 do 2013</dc:title><dc:creator>Zupin,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vilhar,	Urša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>padevinski režimi</dc:subject><dc:subject>gozdna hidrologija</dc:subject><dc:subject>2004-2013</dc:subject><dc:description>V Sloveniji je bil v začetku leta 2004 vzpostavljen intenzivni monitoring gozdov za spremljanje stanja gozdnih sestojev. Na enajstih ploskvah se stalno ali občasno spremlja več parametrov, med njimi tudi meteorološki. Ţal so sčasoma nekatere ploskve opustili, nekatere pa postavili na novo, tako da smo imeli na voljo samo podatke iz osmih ploskev. Podatke smo najprej uredili, nato pa izračunali najpomembnejše statistične parametre za nadaljnjo obdelavo. Padavine na prostem smo primerjali z najbliţjo meteorološko postajo. Rezultati, ki smo jih dobili, kaţejo, da je na ploskvah povprečno padlo manj deţja kot na ARSO postajah, razen v primeru ploskev Borovec, Tratice in Lontovţ. Med seboj smo primerjali tudi padavine na prostem s prepuščenimi padavinami. V večini primerov so se rezultati gibali od 15 % do 20 % manj prepuščenih padavin, razen na ploskvi Brdo (101,9 %), kjer je bilo prepuščenih padavin celo več kot pa na prostem. Odtok po deblu smo merili samo na štirih ploskvah, in sicer na Borovcu (7,7 %), Fondku (11,3 %), Lontovţu (14,3 %) in Traticah (2,0 %). Rezultati odtoka po deblu so primerljivi z drugimi študijami.</dc:description><dc:publisher>[R. Zupin]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-03-30 16:44:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114911</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*11(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4561574</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
