<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razlogi za in proti ponovni uvedbi sloke (Scolopax rusticola L.) na seznam lovnih vrst v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Bottosso,	Matteo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerina,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sloka</dc:subject><dc:subject>upravljanje</dc:subject><dc:subject>Scolopax rusticola</dc:subject><dc:description>V nalogi smo osvetlili razloge za in proti uvrstitvi sloke med lovno divjad. Pri tem smo poskušali zajeti čim več dostopnih podatkov in objavljenih virov, ki so ustrezali postavljenim ciljem naloge. V Sloveniji je sloka od leta 1993 na seznamu zavarovanih vrst in jo pokriva Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. RS. št. 57/1993). Pred tem je bila vrsta določena kot lovna z Zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi iz leta 1976. Lovci v Sloveniji so zainteresirani, da bi jo spet uvrstili med divjad. Temu izrazito nasprotujejo naravovarstvene organizacije, predvsem z utemeljitvami, da sloka v Sloveniji zelo redko gnezdi zaradi možnih zamenjav in odstrela drugih, bolj ogroženih vrst ptic, pa tudi zaradi možnih negativnih vplivov,ki bi lahko spremljali porast komercialnega lova predvsem tujih gostov. Proučili smo pretekli lov na sloko v Sloveniji v letih od 1985 do 1993. Odstrel je znašal od 1300 do 2000 ptic letno in je prostorsko zajemal skoraj celotno Slovenijo. Ker je sloka izrazito migratorna vrsta in gnezdi v večjem obsegu v severni Evropi, obstoj vrste v Sloveniji verjetno ni odvisen od uspešnosti gnezdenja na našem ozemlju, ampak od stanja globalne selitvene populacije v Evropi. Menimo, da bi ob upoštevanju domačih in tujih podatkov o splošni biologiji vrste sloka lahko bila tudi pri nas spet lovna, ker slovenski odstrel vrste ne ogroža, globalno ni ogrožena, je lovna v večjem delu Evrope, obenem pa je lov na vrsto donosen in bi številne lovce zanimal. Predhodno pa bi bilo treba proučiti/oceniti morebitne vplive lova na sloko na netarčne vrste, ki so bolj ogrožene in bi lahko prihajalo do zamenjav, in možne negativne vplive, ki bi lahko spremljali povečanje komercialnega lova.</dc:description><dc:publisher>[M. Bottosso]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-03-30 15:56:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114909</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*15(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4560806</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
