Ektomikorizni simbionti bele jelke (Abies alba Mill.)Unuk Nahberger, Tina (Avtor) Grebenc, Tine (Mentor) ektomikorizabela jelkačasovne spremembeabiotski dejavnikieksploracijski tipiPoznavanje ektomikoriznih (ECM) simbiontov bele jelke do zdaj po večini temelji na morfološko-anatomskih opisih tipov ektomikorize ali pojavljanju trosnjakov. Ektomikoriza bele jelke v Sloveniji še ni bila ciljno raziskana. V okviru raziskave smo na treh klimatološko in pedološko različnih vzorčnih ploskvah v obdobju dveh let v rastnih sezonah enkrat mesečno vzorčili drobne korenine bele jelke in jih analizirali z morfološko-anatomsko metodo. Na podlagi opaženih morfološko-anatomskih lastnosti tipov ektomikorize smo ločili posamezne tipe ektomikorize in jih v naslednjem koraku identificirali še z analizo molekularnih markerjev. Z uporabljenimi pristopi smo ločili 86 tipov ektomikorize oziroma glivnih ECM-simbiontov in s tem prispevali k boljšemu poznavanju ECM-simbiontov bele jelke. Glede na do zdaj znane podatke smo kar 48 tipov ektomikorize v asociaciji z belo jelko identificirali prvič. V raziskavi so nas zanimali tudi vplivi abiotskih dejavnikov na vzorčnih ploskvah in načini, kako ti vplivajo na sestavo združb ECM-gliv in na njihove eksploracijske tipe. Potrdili smo statistično značilne razlike v sestavi združb ECM-gliv in v številčnosti eksploracijskih tipov ektomikorize med vzorčnimi ploskvami ter značilen vpliv nekaterih abiotskih dejavnikov tako na združbo ECM-simbiontov kot tudi na številčnost eksploracijskih tipov. Potrdili smo statistično značilno nihanje številčnosti tipov ECM-simbiontov ter eksploracijskih tipov med rastno sezono. V okviru raziskave smo vzpostavili lončni poskus za ugotavljanje, ali je bela jelka primeren ECM-gostitelj za nekatere vrste gomoljik (rod Tuber), in za ugotavljanje pomena deževnikov za uspešno mikorizacijo. Uspešnost mikorizacije v kontroliranih pogojih in vivo smo analizirali po 6 mesecih ter po enem letu od inokulacije s trosi vrst Tuber aestivum, T. borchii in T. melanosporum. Po enem letu od inokulacije smo potrdili, da je v naši študiji bela jelka primeren gostitelj gomoljike T. aestivum, ne pa tudi gomoljik T. borchii in T. melanosporum. Opazili pa smo negativen vpliv deževnikov na mikorizacijo in drobne korenine, kar kaže na pomanjkanje virov hrane in posledično objedanje koreninskih vršičkov.[T. Unuk Nahberger]20202020-03-25 07:15:28Doktorsko delo/naloga114887UDK: 582.475.7:582.28:579.26:631.466:581.13(043.3)VisID: 175749COBISS_ID: 9448569sl