Analiza lokomocije pri izbranih vrstah slepih postranic (Niphargus)Volk, Teja (Avtor) Fišer, Cene (Mentor) Fišer, Žiga (Komentor) analiza lokomocijeslepe postranice (Niphargus)morfološke in lokomotorne lastnostipotočni in jezerski ekomorfiLokomocija je kompleksna lastnost neposredno povezana z različnimi komponentami fitnesa. Na način lokomocije in morfološke lastnosti povezane z lokomocijo (npr. velikost telesa in dolžino okončin) vplivajo okoljski dejavniki. V podzemnem okolju si selekcijski dejavniki, ki vplivajo na evolucijo lokomocije, občasno nasprotujejo. V tej raziskavi smo preučevali medsebojni vpliv lokomocije, morfologije in okolja pri izbranih vrstah rodu Niphargus, ki živijo v različnih jamskih mikrohabitatih (jezerih, potokih). Nabrali smo osebke osmih vrst in jih aklimirali v jamskem laboratoriju Oddelka za biologijo. Izmerili smo njihove morfološke lastnosti, ki so domnevno povezane z lokomocijo, in na osnovi video posnetkov izdelali etograme. S pomočjo programov idTracker 2.1 in R 3.5.1 smo iz video posnetkov izračunali skupno dolžino opravljene poti, skupen čas gibanja ter maksimalno in povprečno hitrost. Z metodo glavnih komponent smo zmanjšali število morfoloških in vedenjskih spremenljivk in s paketom MCMCglmm v programu R testirali, kako se jezerske in potočne vrste razlikujejo po morfologiji in lokomociji. Njihove korelacije smo analizirali z regresijskimi analizami. Skušali smo tudi ugotoviti ali morfologija napoveduje tip lokomocije. Jezerske vrste so bile večje, bolj čokate in so imele daljše okončine, medtem ko so bile potočne vrste manjše, vitkejše, s krajšimi okončinami. Pokazali smo, da se potočne vrste gibajo ležeč na boku, s počasnim plazenjem ali skokovitim gibanjem, jezerske vrste pa hitreje in na različne načine. Ena od jezerskih vrst se je skoraj izključno gibala v pokončnem ali polpokončnem položaju, ki spominja na hojo.20202020-03-15 07:15:09Magistrsko delo/naloga114824VisID: 175741COBISS_ID: 5325391sl