DEREGULACIJA POKLICA ARHITEKTA NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA V SLOVENIJISIMONOVIĆ, SLAVICA (Avtor) Kovač, Polonca (Mentor) arhitekturaarhitektkakovosten prostorjavni intereskakovost izobraževanjaregulacija poklicajavni prostorArhitektura je specifična kreativna dejavnost, katere namen je, da (so)ustvarja kakovostno življenjsko okolje za človeka, ob tem pa je tudi pomembna stvariteljica nacionalne kulture in identitete. Po definiciji deluje v javnem interesu. Sprejeta nova prostorska, gradbena in poklicna zakonodaja (v letu 2017) pomena in vloge arhitekture za posameznika, družbo in kulturo ne upošteva v zadostni meri. Prej bi lahko rekli, da je podrejena kratkoročnim interesom ekonomske učinkovitosti. Namen magistrskega dela je problematizirati diskrepanco med poslanstvom poklica arhitekta, delovanjem tega poklica v javnem interesu in sprejeto zakonodajo, ki poudarja vidik ekonomske učinkovitosti te dejavnosti. Izpostaviti namerava pomen kakovostno oblikovanega prostora za družbo, iz česar izhaja, da mora oblikovanje takšnega prostora biti v interesu družbe in države, za kar je potrebna tudi ustrezna zakonska regulacija, ki vključuje tako regulacijo poklica arhitekta kot izobraževanje arhitekta. Pomen kakovostno oblikovanega prostora argumentiramo na podlagi Ustave, strateških dokumentov, pravnih aktov in direktive Evropske unije kot tudi študije relevantne literature. V magistrskem delu so izpostavljene tri ključne ugotovitve. Prva se nanaša na javni prostor: ker je kakovostno oblikovan prostor v skladu s slovensko zakonodajo v javnem interesu, izobraževanje in regulacija poklica arhitekta ne moreta biti prepuščena prostemu trgu. Drugič, nujno potrebno je dosledno upoštevanje usmeritve Evropske unije, ki pravi, da je arhitektura eden od reguliranih poklicev. Tretjič, arhitektura je specifičen tip dejavnosti, ki se mora kot poklic izvajati multidisciplinarno.[S. Simonović]20202020-03-12 09:55:14Magistrsko delo/naloga114803VisID: 15228COBISS_ID: 14053635sl