Analiza zbranega odpadnega tekstila v zabojnikih Humane v Mestni občini Ljubljana z namenom povečanja učinkovitosti njegove uporabeŠkrajnar, Žana (Avtor) Griessler Bulc, Tjaša (Mentor) Ferfila, Nevenka (Komentor) Oder, Martina (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvoodpadni tekstiltehnologije recikliranjaMestna občina LjubljanaHumanaUvod: Tekstilna industrija je druga največja onesnaževalka okolja, takoj za naftno industrijo. Deluje na skoraj popolnoma linearen način, od izdelave oblačil iz neobnovljivih naravnih virov do odpadnega tekstila, ki ga večina konča na odlagališčih ali v sežigalnicah. Nov pristop krožnega sistema tekstilne industrije si prizadeva, da bi tekstilna panoga od proizvodnje surovin do obdelave tekstilnega odpadka postala bolj trajnostna, z zmanjševanjem njenih negativnih vplivov na okolje in človeka. Namen: V magistrskem delu smo raziskali količine odpadnega tekstila, delež oblačil v teh odpadkih, ki jih v Mestni občini Ljubljana zbere podjetje Humana ter njihovo surovinsko sestavo z namenom razumevanja sistema ravnanja z odpadnim tekstilom ter s tem povezanih možnosti in ovir za recikliranje. Metode dela: Delo smo zasnovali na podlagi deskriptivne metode pri pregledu objav in pripravili nabor najboljših tehnoloških in netehnoloških pristopov za zmanjševanje količin tekstilnih odpadkov. V drugem delu raziskave smo opravili sejalno analizo odpadnega tekstila, zbranega v zabojnikih Humane na območju Mestne občine Ljubljana. Vzorčenje je potekalo 5 zaporednih mesecev. Vsak mesec smo iz celotne količine zbranih tekstilnih odpadkov odvzeli reprezentativni vzorec, katerega smo ločili na odpadna oblačila in ostali odpadni tekstil, ki smo ga pregledali glede na namen uporabe. Odpadna oblačila smo nadalje četrtinili do manjšega vzorca, v katerem smo nato določali surovinsko sestavo. Rezultati: Med vzorčenjem odpadnega tekstila smo ugotovili, da prevladujejo predvsem odpadna oblačila. Ostalega odpadnega tekstila je bistveno manj, prevladovali so predvsem čevlji, torbice in igrače. Med odpadnimi oblačili prevladuje mešana surovinska sestava. Najmanj oblačil je bilo izdelanih zgolj iz umetnih vlaken. Na osnovi rezultatov smo pripravili nabor najprimernejših postopkov in pristopov, ki preprečujejo izgubo materialne vrednosti tekstilnih izdelkov in bi jih bilo smiselno uvesti v poslovne procese podjetja Humana. Razprava in zaključek: Surovinska sestava odpadnih oblačil v zabojnikih podjetja Humana v Mestni občini Ljubljana je odvisna od sezonske menjave oblačil v gospodinjstvih ter starosti oblačil. V zabojnikih prevladujejo predvsem oblačila mešane surovinske sestave. Povečanje deleža odpadnih oblačil mešane surovinske sestave med tekstilnimi odpadki je posledica dodatka elastana. Za zmanjšanje količin odpadnega tekstila na odlagališčih in v sežigalnicah bi bilo smiselno nadgraditi poslovne procese podjetja Humana, predvsem pa spremeniti potrošniške vzorce prekomernega kupovanja.[Ž. Škrajnar]20202020-03-12 07:46:38Magistrsko delo/naloga114799UDK: 614VisID: 97122COBISS_ID: 5786219sl