<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obnova toplotnega ovoja enostanovanjske hiše na Izlakah</dc:title><dc:creator>Jeretina,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunič,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Božiček,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>IR kamera</dc:subject><dc:subject>toplotni ovoj</dc:subject><dc:subject>toplotni mostovi</dc:subject><dc:subject>ISO 14683:2007</dc:subject><dc:subject>obnova</dc:subject><dc:subject>KI Energija</dc:subject><dc:subject>PURES</dc:subject><dc:subject>energijska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>energijska prenova</dc:subject><dc:subject>Eko sklad</dc:subject><dc:subject>Zagrad d. o. o.</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga temelji na obstoječem objektu enostanovanjske hiše na Izlakah, ki je bila zgrajena v zgodnjih 80. letih 20. stoletja. Tako kot večina takrat grajenih objektov je potrebna celotne prenove in obenem izvedbe obnove toplotnega ovoja za namen učinkovitejše rabe energije. V diplomski nalogi je predstavljen in analiziran toplotni ovoj obstoječega in prenovljenega stanja objekta s programskim orodjem Ubakus. Toplotni mostovi so bili identificirani s pomočjo posnetkov toplotne IR kamere, njihova linijska toplotna prevodnost pa je bila določena s standardom SIST EN ISO 14683. Na podlagi teh podatkov je s pomočjo programa KI Energija izračunana energijska učinkovitost obstoječega stanja. Sledi predlog obnove obstoječega stanja, ki je bila narejena na podlagi »Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah – PURES« [1] in zahtev za pridobitev subvencije Eko sklada. Celovita obnova je razdeljena na štiri dele obnove: fasada, streha, medetažna konstrukcija in zunanje stavbno pohištvo. S tem je prikazana preglednost energijske prenove posameznega dela obnove. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da je prihranek toplote za ogrevanje po celotni obnovi 21641 kWh/leto. Pri delni obnovi stavbnega ovoja je najbolj učinkovita zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, s katero privarčujemo 7381 kWh/leto, sledi obnova fasade s prihrankom 6248 kWh/leto, obnova medetažne konstrukcije s prihrankom 4201 kWh/leto in obnova strehe s prihrankom 868 kWh/leto. Na koncu je narejena ocena ekonomičnosti posamezne faze obnove po predračunu podjetja Zagrad d. o. o. in upoštevanju subvencije Eko sklada glede na strošek ogrevanja s toplotno črpalko in pečjo na kurilno olje. Ker je ogrevanje s pečjo na kurilno olje 2,53-krat dražje od ogrevanja s toplotno črpalko, je smiselno izbrati sistem ogrevanja s toplotno črpalko. Posledično je čas pokritja stroškov investicije (glede na prihranek stroškov za ogrevanje) bistveno daljši.</dc:description><dc:publisher>[P. Jeretina]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-03-08 08:45:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114772</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 699.86:728.3(497.4Izlake)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 138892</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15942659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
