Vpliv transkutane električne živčne stimulacije in senzorične električne stimulacije na gibalne sposobnosti zgornjega uda pri pacientih po možganski kapiŠkorja, Urška (Avtor) Puh, Urška (Mentor) Rudolf, Marko (Komentor) Rugelj, Darja (Recenzent) diplomska delafizioterapijamožganska kapzgornji udTENSsenzorična električna stimulacijaUvod: Pacienti se po možganski kapi soočajo s funkcionalnimi težavami zgornjega uda in rok, kot so zmanjšana zmožnost seganja, pobiranja, držanja in rokovanja s predmeti, kar ima za posledico zmanjšano sposobnost opravljanja dejavnosti vsakodnevnega življenja. Rehabilitacija spodbuja okrevanje s postopki, ki vplivajo na plastičnost možganov, med drugim tudi TENS in tako imenovana senzorična električna stimulacija. Ločevanje obeh metod je vprašljivo, saj tudi TENS stimulira senzorična živčna vlakna. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati izsledke raziskav o učinkih TENS in senzorične električne stimulacije, kot so ju poimenovali avtorji, na gibalne sposobnosti zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi. Metode dela: Raziskovalne članke smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed PEDro in CINAHL. Rezultati: Na podlagi kriterijev za vključitev, smo v pregled vključili devet raziskav, v petih so proučevali TENS in v štirih tako imenovano senzorično električno stimulacijo. Objavljene so bile od leta 1998 do 2018. Sodelovalo je od najmanj 28 do največ 112 preiskovancev. Ocene po lestvici PEDro so bile od 3 do 7. V dveh raziskavah so ugotovili, da TENS klinično pomembno izboljša gibalno funkcijo in v eni raziskavi, da izboljša mišično jakost in občutek za gibanje sklepa. V dveh raziskavah so ugotovili, da senzorična električna stimulacija klinično pomembno izboljša funkcijo in gibalno funkcijo, v eni raziskavi pa so ugotovili, da izboljša moč in zaznavanje. Razprava in zaključek: Po pregledu literature smo ugotovili, da so v treh raziskavah, kjer so izvajali TENS, opazili izboljšanje gibalnih sposobnosti zgornjega uda, tudi v kroničnem obdobju po kapi, pomembno pa je vplival tudi na mišično aktivacijo. Pri pacientih v akutnem obdobju po kapi, senzorična električna stimulacija izboljša zaznavanje prostora, jakost prijema, funkcijo in hitrost izvajanja testov, pri pacientih v kroničnem obdobju po kapi pa vpliva na gibalno funkcijo in čas izvedbe testov. Glede na raznolikost raziskav glede parametrov, časovnega obdobja stimulacije, postavitve elektrod in obdobja po možganski kapi, je potrebno izvesti več randomiziranih kontroliranih raziskav s TENS in senzorično električno stimulacijo.[U. Škorja]20202020-03-08 08:30:21Diplomsko delo/naloga114770UDK: 615.8VisID: 97109COBISS_ID: 5785707sl