<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocenjevanje motoričnih funkcij bolnikov z multiplo sklerozo</dc:title><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šćepanović,	Darija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>merilna orodja</dc:subject><dc:subject>izvedbeni testi</dc:subject><dc:subject>ocenjevalne lestvice</dc:subject><dc:subject>multipla skleroza</dc:subject><dc:description>Merilni inštrumenti za ocenjevanje posledic multiple skleroze so glede na raznoliko simptomatiko številni in se uporabljajo posamezno ali kot skupina merilnih orodij. V prispevku so predstavljeni najbolj pogosto uporabljeni izvedbeni testi, s katerimi ocenjujemo stopnjo motoričnih zmogljivosti bolnikov z multiplo sklerozo. Za oceno mišične zmogljivosti in vzdržljivosti se lahko uporabljajo izometrična, izokinetična in ročna dinamometrija. Funkcijska zmogljivost rok se ocenjuje s testom devetih zatičev, akcijskim raziskovalnim testom roke, Jebsenovim funkcijskim testom roke in testom za oceno izvedbe zgornjega uda. V dosedanjih raziskavah sta bila za oceno ravnotežja najpogosteje uporabljena Bergova lestvica in test funkcijskega dosega. Test hitrosti hoje na 10 metrov, indeks utrujenosti med hojo, opis video posnetka na podlagi opazovanja in pedometer so merilna orodja za klinično analizo hoje. Največji tlak pri kašlju, maksimalni ekspiratorni in inspiratorni tlak, trebušni tlak med kašljem in ekspiratorni volumni med kašljem so najpogostejša orodja, s katerimi se ocenjujejo stopnje okvar dihalnih funkcij bolnikov z multiplo sklerozo. Za merjenje pogostnosti in resnosti simptomov disfunkcije sečnega mehurja in črevesa se priporoča uporaba dnevnikov sečnega mehurja in črevesa. Izbiranje med različnimi merilnimi orodji za ocenjevanje motoričnih zmogljivosti temelji predvsem na njihovih psihometričnih lastnostih. Končna odločitev o tem, katera merilna orodja ali kombinacija orodij se bo uporabljala v raziskavi ali pri kliničnem delu, je odvisna predvsem od namena in potreb merjenja in ocenjevanja.</dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2020-03-06 14:34:15</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>114760</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8:616.832-004</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-2102</dc:identifier><dc:identifier>URN: URN:NBN:SI:doc-ICYWO02G</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 300972</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 30074880</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
