<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Jeterbenške utrdbe v luči arheoloških in zgodovinskih virov</dc:title><dc:creator>Vičar,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gaspari,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Stari grad Jeterbenk</dc:subject><dc:subject>Novi grad Jeterbenk</dc:subject><dc:subject>Nebojse</dc:subject><dc:subject>skupina utrdb</dc:subject><dc:subject>srednji vek</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu avtorica s pomočjo izsledkov arheoloških raziskav in zgodovinskih virov obravnava že propadle utrdbe jeterbenškega grajskega kompleksa nad vasjo Žlebe pri Medvodah na vzhodnem robu Polhograjskega hribovja. V prvem delu se osredotoči na krajevno ustno izročilo, toponime in zgodovino rodbine Jeterbenških ter izpostavi podatke, bistvene za razumevanje zgodovine jeterbenških utrdb. V nadaljevanju avtorica obravnava njihovo materialno zapuščino. Za Turniče in grajske stavbe na Gradišču, Jeterbenku, Kašči s soočenjem rezultatov analiz vidnosti, topografije, pisnih virov, ostankov arhitekture in arheoloških najdb sklepa o njihovem razvoju in vlogi. Avtorica ugotovi, da sta utrdba na Kašči in Jeterbenku nastali najkasneje do konca 12. stol., utrdba na Gradišču najkasneje v sredini 13. stol., do leta 1344 pa so bile vse že opuščene. Kot skupina gradov treh rodbinskih sedežev so bile najverjetneje zgrajene z namenom kolonizacije območja in nadzora severozahodne meje spanheimskega ljubljanskega gospostva. Prvotno sklenjeno teritorialno gospostvo, pripadajoče jeterbenškim utrdbam, se domneva na območju zaselkov Žlebe, Topol, Golo Brdo, Trnovec, Tehovec, Brezovica in Studenčice.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-03-06 07:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114723</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 452882</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
