Medicinska sestra kot ključna oseba pri zagotavljanju varnosti mladostnika s samopoškodovalnim vedenjemKorajac, Jasmina (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Pintar Babič, Matejka (Komentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negasamopoškodovalno vedenjeadolescencaduševno zdravjevarnostni načrtiUvod: Pri samopoškodovanju gre za namerno poškodovanje lastnega telesa na različne načine, vendar brez namena samomora. Samopoškodovalno vedenje lahko predstavlja tudi beg pred različnimi čustvi žalosti in praznine, za reševanje stisk in notranje napetosti ter izražanje jeze. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vrste samopoškodovanja ter dejavnike, ki vplivajo na razvoj tega vedenja. Prav tako želimo opozoriti na pomembne intervencije, ki jih izvaja medicinska sestra pri mladostniku s samopoškodovalnim vedenjem. Želimo izpostaviti njeno vlogo pri izdelavi varnostnega načrta in uporabnosti tega v klinični praksi. Metode dela: Diplomsko delo je napisano na podlagi deskriptivnega sistematičnega pregleda slovenske in tuje literature. Slovenski in tuji članki so bili pridobljeni preko podatkovnih baz PubMed/Medline, ScienceDirect, CINAHL in s Kooperativnim online bibliografskim sistemom in servisi (COBBIS. SI), oddaljenim dostopom Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) in spletnim brskalnikom Google učenjak. Rezultati: Ker je samopoškodovanje zelo kompleksen pojav, od zaposlenih v zdravstveni negi zahteva visoko stopnjo znanja na strokovnem področju in izkušnje iz klinične prakse. Vzpostavitev zaupnega odnosa in zagotavljanje varnosti je ključna naloga pri delu z mladostniki. Za izboljšanje kakovosti in varnosti obravnave mladostnikov je bila na Enoti za adolescentno psihiatrijo v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana v klinično prakso uvedena zloženka, poimenovana Samopoškodovanje in varnostni načrt. Glavni cilj tega je priprava načrta ravnanja ob nevarnosti za pojav samopoškodovanja, ki vodi mladostnika in zaposlene v zdravstveni negi v ustrezno ukrepanje. Razprava in zaključek: Ker gre pri samopoškodovanju za perečo javnozdravstveno težavo, je za čim bolj kakovostno in celostno obravnavo pomembno vključevanje zdravstvenih in drugih služb. Znanje s področja uporabe varnostnega načrta, terapevtske komunikacije, ki je temeljni gradnik medosebnega terapevtskega odnosa, je za zaposlene v zdravstveni negi ključnega pomena. Varnostni načrt je bil v slovenski prostor vpeljan v želji po varnejši in kakovostnejši zdravstveni obravnavi. Za boljše razumevanje tega pojava in zmanjševanje stigmatizacije je zelo pomembno izobraževanje in ozaveščanje vseh deležnikov, ki se srečujejo z mladostnikom s samopoškodovalnim vedenjem.[J. Korajac]20202020-03-05 08:30:20Diplomsko delo/naloga114688UDK: 616-083VisID: 97105COBISS_ID: 5784939sl