Spremljanje vedenja evropskega bobra s pomočjo avtomatskih kamerPlut, Polona (Avtor) Krofel, Miha (Mentor) Graf, Patricia (Komentor) Kos, Ivan (Recenzent) Skrbinšek, Tomaž (Član komisije za zagovor) evropski boberCastor fibervedenjeetologijaRaduljaSlovenijaPo ponovni naselitvi se število bobrov (Castor fiber L.) v nekaterih evropskih državah vztrajno in sorazmerno hitro povečuje. Zaradi pomanjkanja raziskav bobrovega vedenja v Sloveniji smo v ta namen postavili fotopasti z možnostjo nočnega snemanja na območju Radulje s pritoki, kjer je bober prisoten že od leta 2009. Spremljali smo vedenje bobrove družine od oktobra 2011 do januarja 2019. Cilji dela so bili ugotoviti, katero vedenje prevladuje v posameznem letnem času in na različnih lokacijah ter kakšna je njegova cirkadiana aktivnost. Ugotavljali smo tudi, ali oddaljenost od bobrišča vpliva na obiskanost lokacij in število objedenih dreves, raziskali, kako različni člani družine sodelujejo pri aktivnostih ter kako pogosto prihaja do interakcij med njimi. Fotopasti smo postavili na 31 različnih lokacijah in pridobili 1832 posnetkov bobra. Izkazalo se je, da bober največ časa porabi za iskanje hrane in prehranjevanje (62,4 %) ter gradnjo (12,9 %). Ti vedenji še posebej prevladujeta v zimskem času. V poletnem času smo zabeležili največ gibanja po teritoriju. Na posnetkih se je najbolj pogosto pojavljal po en osebek, ko se jih je pojavljalo več hkrati, smo opazili precej socialnih interakcij, predvsem medsebojnega negovanja. Na bobrišču je prevladovala gradnja, medtem ko se je bober na stečinah in bregu največkrat prehranjeval. Ugotovili smo, da oddaljenost od bobrišča nima vpliva na obiskanost lokacij, medtem ko je največ objedenih dreves na razdalji od 0 do 200 m od bobrišča. Bober je bil aktiven v mraku in ponoči, od 17.15 do 07.45, najpogosteje v drugi tretjini noči.[P. Plut]20202020-03-05 07:15:27Magistrsko delo/naloga114685UDK: 591.5VisID: 175729COBISS_ID: 5325135sl