<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dolgotrajni in transgeneracijski vpliv stresa na obnašanje odraslih miši in izraženost nekaterih genov v možganih</dc:title><dc:creator>Frim,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majdič,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prenatalni stres</dc:subject><dc:subject>izražanje genov</dc:subject><dc:subject>vedenje</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>miši</dc:subject><dc:description>Na naš razvoj in življenje imajo lahko pomemben vpliv že dogodki pred našim rojstvom. Prenatalni materinski stres zarodka, ki nastane zaradi stresa na nosečo mater, lahko v obdobju fetalnega programiranja pomeni presežek ali pomanjkanje pričakovanega sprožilca. To privede do aberacij, kot so spremembe v živčnem in endokrinem sistemu, ki obstajajo tudi v odrasli dobi. Namen naloge je bil raziskati transgeneracijski učinek blagega in močnega prenatalnega stresa na anksioznemu podobno vedenje pri potomcih osebkov, ki so bili prenatalno stresirani ter izražanje razvojno pomembnih genov AR, GnRH in BDNF v možganih pri prenatalno stresiranih osebkih. Za model smo uporabili odrasle mišje samce. Anskioznemu podobno vedenje smo raziskovali z dvema vedenjskima testoma, s testom dvignjenega labirinta in s testom svetlega in temnega prostora, izražanje genov v možganih pa smo ovrednotili z imunohistokemično metodo barvanja. Anksioznemu podobnega vedenja pri potomcih prenatalno stresiranih živali nismo zaznali ne glede na intenzivnost, po čemer smo sklepali, da se učinki prenatalnega stresa na aksioznemu podobno vedenje ne prenašajo iz generacije v generacijo. Sprememb v izražanju GnRH in BDNF nismo zaznali, medtem ko smo ugotovili, da je prenatalni stres ne glede na intenzivnost vplival na zmanjšanje izražanja AR v ventromedialnem jedru možganov. Na podlagi naših rezultatov nismo zaznali posebnih učinkov prenatalnega stresa na raziskovane parametre, z izjemo vpliva na izražanje AR, ki ima pomembno razvojno vlogo pri spolni diferenciaciji. Vloga AR je pri vedenjih, kot sta spolno in agresivno vedenje manj opredeljena, znano pa je, da aktivnosti HPG in HPA osi lahko druga na drugo vplivata na nivoju AR. Iz tega razloga bi bile nadaljnje raziskave AR smiselne in zanimive.</dc:description><dc:publisher>[B. Frim]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-03-04 07:15:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114677</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 601.4:577.21:159.944.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175718</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9436281</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
