<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rekonstrukcija zgradb in goratih predelov v oblakih točk LiDAR</dc:title><dc:creator>Slemenik,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marolt,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohak,	Ciril	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>računalniška grafika</dc:subject><dc:subject>3D oblaki točk</dc:subject><dc:subject>LiDAR</dc:subject><dc:subject>rekonstrukcija objektov</dc:subject><dc:subject>datoteka LAS</dc:subject><dc:description>Z razvojem tehnologije LiDAR je postala izdelava natančnih 3D modelov mest in zemeljskega površja bistveno lažja kot v preteklosti. Kljub temu, da so podatki, ki nastanejo s pomočjo laserskega skeniranja sistemov LiDAR zelo natančni in fleksibilni, pa imajo tudi nekatere pomanjkljivosti. Površinam objektov, ki jih ni mogoče zaznati iz zraka, manjkajo nekateri podatki - točke, ki se v rekonstrukciji objektov vidijo kot luknje. V magistrskem delu podajamo rešitev, s katero je mogoče zaznati in zapolniti luknje v stenah zgradb ter površju goratih predelov. Luknje se zapolnijo tako, da se obstoječemu modelu oblaka točk doda nove točke na ustrezna mesta. Pri dodajanju novih točk v stene zgradb si pomagamo s topografskimi podatki, kjer lahko določamo robne koordinate tlorisa zgradb, kar določa mejo dodanih točk. Dodajanje novih točk v gorate predele naredimo s poenostavitvijo obstoječega modela točk tako, da naredimo različne pravokotne projekcije na ravnino. V 2D prostoru nato poiščemo lokacije koordinat območij lukenj, višino pa jim določimo s pomočjo interpolacije sosednjih točk.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-03-03 15:15:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114505</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25136</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1538545347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
