Načrtovanje sodobnih konstrukcijskih sklopov iz pretežno naravnih materialov v pogledu prehoda toplote in vlageMehić, Sanes (Avtor) Kunič, Roman (Mentor) Dovjak, Mateja (Komentor) Konstrukcijski sklopizunanja stenaklimatske razmeretoplotna prehodnostnaravni materialivodna parakondenzacijaNamen: Diplomska naloga se ukvarja s problematiko prehoda toplote in vlage skozi difuzijsko odprte in zaprte konstrukcijske sklope zunanje stene, ki so sestavljeni pretežno iz naravnih materialov. Metoda: S pomočjo spletnega programa Ubakus smo obravnavali 9 konstrukcijskih sklopov (KS) zunanje stene sestavljene iz pretežno naravnih materialov. Preverili smo izbrane parametre gradbene fizike, kot so količina in čas sušenja kondenzacije, vsebnost vlage v lesu, toplotno prehodnost, toplotno stabilnost in površinsko temperaturo v zimski in poletni sezoni. Izračunane vrednosti smo primerjali s kriteriji Pravilnika o učinkoviti rabi energije (Ur. l. RS, št. 52/10) in tehničnih smernic TSG-1-004:2010. V zimski sezoni smo preučili 5 primerov KS zunanje stene: 1. primer; nosilna konstrukcija iz CLT (ang. Cross-Laminated Timber), 2. primer: zaščitne plošče iz DHF (ang. High Density Fiberboard) plošč, 3. primer: zaščitne plošče iz OSB (ang. Oriented Strand Board) plošč, 4. primer: promovirani difuzijsko odprt sklop in 5. primer : optimizirani sklop za zimsko sezono. Promoviran in optimiziran KS smo preučili tudi v poletni sezoni (primer 6 in 7). V zimski sezoni smo pri primeru 8 preverili prehod vlage in toplote za primer namestitve OSB plošč v notranjosti in DHF na zunanji strani sklopa. Pri primeru 9 smo analizirali še zamenjan položaj OSB in DHF plošč. Rezultati in razprava: Rezultati kažejo, da velika debelina toplotne izolacije pri večini konstrukcijskih sklopov rezultira z ustrezno toplotno prehodnostjo. V primeru udobnih notranjih in ne ekstremnih zunanjih razmer, so bolj univerzalni difuzijsko odprti konstrukcijski sklopi zunanje stene. Pri difuzijsko odprtem sklopu (4. primer) v ekstremnih zimskih razmerah nastane 0,51 kg/m2 vlage, ki se posuši v devetnajstih poletnih dneh. V poletni sezoni pri ekstremno visoki temperaturi in vlagi (primer 6) nastane 0,12 kg/m2 vlage, kar se posuši v šestih dneh. Difuzijsko zaprt sklop (primer 7) je z 2,53 kg/m2 vlage v poletnih dneh neuporaben, ker za osušitev nastale vlage rabimo 233 poletnih dni. Ob napačni namestitvi OSB plošč nastane 0,38 kg/m2 vlage in 124 dni potrebnih za izsušitev. Pri zasnovani vgradnji bi nastalo 0,28 kg/m2 vlage s časom izsuševanja 7 dni. Po zamenjavi položaja zaščitnih plošč dobimo funkcijsko drugačen konstrukcijski sklop in pri zvišanju vlage v zraku ali temperature zraka notranjih prostorov dobimo nefunkcionalen KS, saj nimamo dovolj toplih dni v poletni sezoni za izsušitev. Zaključki: Analizo smo izvedli le za konstrukcijski sklop zunanje stene. Na podoben način lahko preverimo tudi ostale segmente stavbnega ovoja. Pri zasnovi KS je potrebno preveriti delovanje le teh v različnih zunanjih in notranjih razmerah in izvesti optimizacijo sestave upoštevajoč najbolj neugodne razmere.[S. Mehić]20202020-02-22 07:15:08Diplomsko delo/naloga114356UDK: 699.82+699.86(043.2)VisID: 138859COBISS_ID: 15957763sl