<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv stopnje prezračevanja na kakovost notranjega zraka v izobraževalnih ustanovah in pisarnah</dc:title><dc:creator>Šelekar,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovjak,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prek,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>stopnja prezračevanja</dc:subject><dc:subject>kakovost notranjega zraka</dc:subject><dc:subject>ogljikov dioksid</dc:subject><dc:subject>izobraževalne ustanove</dc:subject><dc:subject>pisarne</dc:subject><dc:subject>sindrom bolnih stavb</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vpliv različnih stopenj prezračevanja na koncentracijo ogljikovega dioksida v notranjem zraku, s poudarkom na izobraževalnih ustanovah in pisarnah. Želeli smo ugotoviti, ali so zahtevane količine svežega zraka, predvidene po slovenski zakonodaji, zadostne za zagotavljanje koncentracij ogljikovega dioksida v mejnih vrednostih v učilnici in pisarni. Za ta namen smo izvedli simulacije s programskim orodjem, rezultate smo verificirali z izvedenimi meritvami v testnem prostoru. Izvedli smo tudi sistematičen pregled študij na tematiko kakovosti notranjega zraka v izobraževalnih ustanovah in pisarnah, vpliv koncentracij ogljikovega dioksida v notranjem okolju na storilnost ter zdravje in odsotnost uporabnikov. Z dobljenimi rezultati tega magistrskega dela smo prišli do zaključka, da je zagotovitev kakovostnega notranjega zraka nujno potrebna. Minimalna predpisana stopnja prezračevanja po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Uradni list RS, št. 42/2002 s spr., ki znaša 0,5 h-1, namreč ne zadošča za zagotovitev kakovosti notranjega zraka v modelnem prostoru učilnice in predavalnice. Za izračun potrebne količine dovedenega zunanjega zraka bi morali za obravnavan modelni prostor upoštevati priporočeno količino zunanjega zraka 30 m3/h na osebo. Do podobnih ugotovitev so prišle tudi raziskave v igralnicah vrtca in drugje. S to priporočeno vrednostjo namreč zagotovimo, da so koncentracije ogljikovega dioksida v mejah, ki zagotavljajo najmanjši možen vpliv na kognitivno učinkovitost, storilnost in zdravje ljudi, ki jih navajajo epidemiološke raziskave. Na ravni zakonskih zahtev predlagamo spremembe mejnih vrednosti koncentracij ogljikovega dioksida v notranjem zraku na nižje vrednosti od trenutno predpisanih, kar podpirajo tudi ugotovitve ostalih raziskav.</dc:description><dc:publisher>[N. Šelekar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-21 07:15:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114250</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 697:727(497.4)(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 138851</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15541763</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
