Vpliv zasnove transparentnega stavbnega ovoja na energijsko bilanco stavbe ter kvaliteto notranjega toplotnega in svetlobnega okoljaHribar, Blaž (Avtor) Košir, Mitja (Mentor) transparentne površineenergijska učinkovitosttoplotno okoljesvetlobno okoljeuporabna dnevna osvetljenost (UDI)V magistrskem delu je na modelu arhetipske skupinske pisarne, locirane v Ljubljani, predstavljena analiza različnih parametrov za načrtovanje učinkovitih transparentnih površin. Cilj je bil prepoznati kako posamezni parametri vplivajo na rabo energije (ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo), osvetljenost z dnevno svetlobo in na kvaliteto notranjega toplotnega okolja ter poiskati optimalne vrednosti posameznih parametrov za določene robne pogoje. Analiza načrtovanja transparentnih površin je bila izvedena s pomočjo računalniških simulacij izvedenih s programoma EnergyPlus in Parametric Analysis Tool, kjer smo najprej preverili vpliv lastnosti transparentnih površin (LT, g in Ug). Nato smo na podlagi podatkov različnih proizvajalcev pripravili 14 različnih zasnov zasteklitev, ki smo jih analizirali z in brez uporabe senčil. Zanimalo nas je tudi, kako prižiganje luči v linijah po globini prostora vpliva na rabo električne energije za razsvetljavo. Vse primere smo simulirali pri različnih orientacijah zasteklitev (jug, sever, vzhod in zahod), pri enajstih različnih velikostih zasteklitev in različnih oblikah prostora. Rezultate in primerjavo le-teh smo zaradi obsega predstavili v štirih sklopih. V prvem sklopu je s pomočjo opazovanja rabe energije za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo in celotne rabe energije za delovanje pisarne, predstavljena energijska učinkovitost posameznih variant. V drugem sklopu je s pomočjo opazovanja treh metrik dnevne svetlobe (DA, cDA in UDI) ovrednotena kvaliteta osvetljenosti obravnavanega prostora z dnevno svetlobo. V tretjem sklopu so prikazani rezultati o notranjem toplotnem udobju. Tu smo spremljali notranjo temperaturo zraka in notranjo operativno temperaturo. V zadnjem sklopu je s pomočjo rezultatov o prepuščeni toploti skozi okna ovrednoten vpliv oziroma učinkovitost senčil. Na podlagi rezultatov analize rabe energije, vizualnih pogojev in kvalitete notranjega toplotnega okolja smo izpostavili optimizirane konfiguracije za posamezno orientacijo, obliko prostora in področje obravnave. Ugotovili smo, da toplotnozaščitna okna s troslojno zasteklitvijo niso vedno najboljša izbira. S stališča preprečevanja pregrevanja so se pri zelo velikih transparentnih površinah solarnozaščitna okna z dvoslojno zasteklitvijo izkazala kot učinkovitejša. Z uvedbo prižiganja luči v linijah po globini prostora, lahko zmanjšamo rabo električne energije za razsvetljavo tudi za več kot 60 %. S primerno načrtovanimi senčili pa lahko izboljšamo kvaliteto notranjega svetlobnega okolja, tako da zmanjšamo previsoko osvetljenost v prostoru, ki se nahaja tik ob zunanjih transparentnih površinah.[B. Hribar]20202020-02-20 07:15:07Magistrsko delo/naloga114236UDK: 620.9:699.8:728(043.3)VisID: 138833COBISS_ID: 15552771sl