<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost vadbe hoje v zunanjem okolju pri pacientih po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Sinožič,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>hoja</dc:subject><dc:subject>vadba v zunanjem okolju</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Po možganski kapi je pogosto zmanjšana sposobnost hoje, zato je v času rehabilitacije eden izmed glavnih ciljev povrnitev funkcijske hoje, ki lahko pomeni tudi zmožnost hoje v zunanjem okolju. Za doseganje tega cilja in uspešno vrnitev pacientov v vsakodnevno življenje pa je poleg osnovne vadbe hoje v predvidljivem okolju potrebna še vadba hoje v realnem, nepredvidljivem okolju. Vadba hoje v zunanjem okolju se uporablja kot terapevtski postopek za izboljšanje sposobnosti hoje pri pacientih po možganski kapi, pripomore pa lahko tudi k povečanju motivacije za intenzivnejše sodelovanje pri terapiji, kar bi lahko pomagalo pri dodatnem izboljšanju sposobnosti hoje in sodelovanja. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati izsledke raziskav o učinkovitosti vadbe hoje v zunanjem okolju pri pacientih po možganski kapi. Metode dela: Randomizirane kontrolirane poskuse smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed (MEDLINE), PEDro in Cochrane library. Rezultati: V pregled smo vključili pet randomiziranih kontroliranih poskusov, objavljenih med letoma 2008 in 2019. V štirih raziskavah so sodelovali preiskovanci v kroničnem obdobju po možganski kapi, v eni pa v subakutnem obdobju. Štiri raziskave so preiskovale učinkovitost vadbe hoje v zunanjem okolju in ena raziskava učinkovitost vadbe hoje v zunanjem okolju, simulirane z navidezno resničnostjo. Zaključek: Rezultati pregledanih raziskav kažejo na učinkovitost vadbe hoje v zunanjem okolju. V treh raziskavah so ugotovili statistično značilno višjo hitrost, v dveh pa daljšo prehojeno razdaljo med skupinama v prid eksperimentalni. Kljub temu pa preiskovanci v štirih raziskavah na testih niso dosegli minimalnih pogojev (0,8 m/s; 300 m), ki so potrebni za samostojno hojo v zunanjem okolju. V treh raziskavah, ki so po obdobju vadbe s testom hoje v zunanje okolju ugotovili statistično značilno razliko med skupinama v prid eksperimentalni. Pri preiskovancih eksperimentalnih skupin je imela vadba hoje v zunanjem okolju pozitiven vpliv na samozaupanje. V treh raziskavah je bila razlika med skupinama statistično značilna. Potrebnih je več raziskav na tem področju z večjim številom preiskovancev in enotnejšimi ocenjevalnimi orodij.</dc:description><dc:publisher>[J. Sinožić]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-16 07:46:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>114114</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97070</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5779307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
