Vpliv obročkanja in zarezovanja rozge na dinamiko zorenja in kakovost grozdja ter vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) sorte 'Refošk' v vinorodnem okolišu KrasTavčar, Kristina (Avtor) Rusjan, Denis (Mentor) zarezovanjeobročkanjevinska trtagrozdjevinoV Tomaju na Krasu smo leta 2017 spremljali kako obročkanje in zarezovanje šparonov vplivata na dinamiko zorenja grozdja ter kakovost grozdja in vina pri sorti 'Refošk'. V bločnem poskusu smo 23. 8. 2017, štiri tedne pred predvideno trgatvijo, na rozgah trt opravili obročkanje in zarezovanje. Ob trgatvi je bila masa 100-tih jagod pri obročkanju največja (292 g), sledila je masa pri zarezovanju (258 g) in najmanjšo maso (235 g) so imele jagode kontrole. Najvišjo pH vrednost soka (pH 3,50) smo izmerili pri zarezovanju, najnižjo pa pri kontroli (pH 3,32). Povprečno največjo vsebnost sladkorjev (18,9 °Brix) smo izmerili pri zarezovanju, sledilo je obročkanje (18,1 °Brix) in najmanjšo (17,4 °Brix) pri kontroli. Največjo vsebnost skupnih kislin (15,5 g/l) smo zabeležili pri zarezovanju, najmanjšo (13,1 g/l) pa pri kontroli. Na pH in titracijske kisline v vinu ukrepi niso vplivali. Največjo vsebnost alkohola (9,4 vol.%) je doseglo vino kontrole, sledilo mu je obročkanje (9,1 vol.%) in najmanjša vsebnost (8,8 vol.%) pa je bila pri zarezovanju. Največjo vsebnost hlapnih kislin (0,1 g/l) smo izmerili pri kontroli in najmanjšo (0,06 g/l) pri obročkanju. Na splošno lahko rečemo, da obročkanje in zarezovanje pozitivno vplivata na kakovost grozdja, manj pa na kakovost vina. Vsekakor bi poskus morali ponoviti.[K. Tavčar]20202020-02-13 07:45:03Diplomsko delo/naloga114078UDK: 634.8:631.542.15:631.524.6/.7(043.2)VisID: 175641COBISS_ID: 9425017sl