<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv oblačil na hitrost plavanja pri reševanju iz vode</dc:title><dc:creator>Guna,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jereb,	Gregor	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>plavalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>samoocena</dc:subject><dc:subject>utapljanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Utopitve predstavljajo razširjen javno zdravstveni problem. Na možnost uspešnega reševanja iz vode vpliva splet dejavnikov, med njimi tudi količina oblačil reševalca, ki lahko bistveno prispevajo k utrujenosti reševalca ter s tem k času in uspešnosti reševanja. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako različne količine oblačil vplivajo na hitrost plavanja, počutje in utrujenost plavalcev. Zanimala nas je tudi povezanost samoocene plavalnih sposobnosti in hitrosti plavanja v različnih količinah oblačil. Metode: S pomočjo dveh vprašalnikov in meritev hitrosti plavanja smo izvedli raziskavo, v kateri je sodelovalo 32 polnoletnih testirancev. Vsi sodelujoči so izpolnili pristopno izjavo, vprašalnik o samooceni znanja plavanja in o zdravstvenem stanju. Nato so testiranci v 25-metrskem pokritem bazenu preplavali razdaljo 50 m, najprej v kopalkah, sledilo je plavanje v kopalkah, hlačah in majici in na koncu še plavanje v kopalkah, hlačah, majici in trenirki s kapuco. Med vsakim preizkusom so imeli 15 minut odmora. Merili smo vmesni čas na 25 m ter skupni čas na 50 m. Po prvem in zadnjem preizkusu so testiranci izpolnili vprašalnik o počutju med plavanjem. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 12 žensk in 20 moških. Večina testirancev (21/32) je svoje plavalno znanje ocenila kot zelo dobro ali odlično. V povprečju so razdaljo 50 m pričakovano plavali najhitreje v kopalkah (53,7 s), počasneje (65 s) v kopalkah, hlačah in majici in najpočasneje (73 s) v kopalkah, majici, hlačah in trenirki s kapuco. Tisti, ki so plavalno znanje ocenili kot odlično, so v kopalkah plavali 28,1 % hitreje, v hlačah in majici 26,2 % hitreje in popolnoma oblečeni 23,5 % hitreje kot tisti, ki so svoje plavalno znanje ocenili kot zelo dobro, dobro ali varno. Po plavanju v primeru vseh treh protokolov uporabe oblačil je bila povprečna srčna frekvenca približno 131 udarcev/min. Po plavanju popolnoma oblečeni so testiranci najpogosteje navajali občutek močnega bitja srca (91 %), nezmožnost sprostitve (63 %) in občutek mehkih nog ter težave z dihanjem (50 %). Razprava in zaključek: Hitrost plavanja se upočasnjuje s povečanjem količine oblačil. Različne količine oblačil vplivajo na samooceno počutja in izčrpanost plavalcev. Učenje plavalnih veščin je pomemben dejavnik pri preprečevanju utopitev, vključevati pa mora tudi poudarjanje pomena odstranitve odvečnih oblačil pred reševanjem utapljajočega s skokom v vodo.</dc:description><dc:publisher>[J. Guna]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-08 07:46:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113865</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97053</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5778283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
