Bibliotekarstvo na Slovenskem med obema vojnama (1918⠒1940)Molnar, Neža (Avtor) Kodrič-Dačić, Eva (Mentor) bibliotekarstvoknjižnicebibliotekarjizgodovinakatalogizacijaV prvem delu magistrske naloge je predstavljeno bibliotekarstvo na Slovenskem v času med obema vojnama (1918⠒1940), katere oblike knjižnic so v tem času delovale, s poudarkom na razvoju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in Univerzitetne knjižnice Maribor. V tem obdobju, leta 1931, se je oblikovalo združenje Jugoslovanskih bibliotekarjev, v katerem je delovala tudi ljubljanska sekcija. Predstavljena je tudi organizacija dela v knjižnicah in procesi nabave in obdelave gradiva, predstavljena so pravila in navodila za katalogizacijo, same metode obdelave gradiva, kot so inventarizacija, določanje signatur in ureditev gradiva, delo izposoje ter prejemanje obveznega izvoda pred sodobnim zakonom o prejemanju obveznega izvoda. Predstavljeni so tudi glavni bibliotekarji, ki so delovali na Slovenskem v obdobju med obema vojnama in so imeli velik vpliv na razvoj bibliotekarstva na Slovenskem. V drugem delu magistrske naloge, raziskovalnem delu, je opisana primerjava Pirjevčeve teorije, ki jo opisuje v knjigi Knjižnice in knjižničarsko delo iz leta 1940 ter strokovnega dela v današnji Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ter v Univerzitetni knjižnici Maribor, in sicer v kolikšni meri je bila Pirjevčeva teorija dejansko uporabljena v času med obema vojnama. Primerjava teoretičnega dela naloge s strokovnim delom se osredotoča na samo katalogizacijo in knjižnične kataloge v obeh knjižnicah.20192020-02-07 07:45:46Magistrsko delo/naloga113855VisID: 452511sl