<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovanje Narodnega muzeja v času druge svetovne vojne</dc:title><dc:creator>Stanojevič,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mahnič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Narodni muzej</dc:subject><dc:subject>druga svetovna vojna</dc:subject><dc:subject>varovanje</dc:subject><dc:subject>delovanje</dc:subject><dc:subject>Haaška konvencija</dc:subject><dc:description>Danes je kulturna dediščina področje, ki se ga bolj raziskuje tudi v kontekstu vojne, saj je velikokrat podvržena neprimernemu upravljanju in različnim poškodbam, ki lahko prinesejo katastrofalne posledice.
Druga svetovna vojna je prinesla mnoge spremembe, na katere so se morali ljudje prilagoditi. Z okupacijo je prišla nova oblast, ki je imela pod svojim okriljem tudi javne institucije. Narodni muzej je bil kot državni muzej pod upravo tako italijanskega kot tudi nemškega okupatorja. V arhivskih dokumentih je prikazano, kako je muzej v tem času deloval in skrbel za varnost svojih zbirk in muzejske stavbe. Finančna sredstva so postala omejena, prav tako je muzej bremenila velika kadrovska podhranjenost. Kljub temu je v svoje zbirke preko različnih poti pridobil kar nekaj novih predmetov. Predmete je med drugim muzej zaščitil tudi tako, da jih je preselil v novo zgrajeno zaklonišče v kleti muzeja. Muzej med drugo svetovno vojno ni bil poškodovan, je pa utrpel škodo zaradi kraje. Med vojno je zaradi pomanjkanja denarja trpela tudi muzejska stavba. Pomemben mejnik za Narodni muzej, ki se je zgodil v času vojne, pa je odcepitev Prirodoslovnega muzeja, do katerega je prišlo z nekaj zapleti.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-07 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113853</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 452507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
