<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava stopalnih pritiskov med hojo brez individualno izdelanih vložkov za čevlje in z njimi pri različnih patologijah</dc:title><dc:creator>Maček,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlović,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>cikel hoje</dc:subject><dc:subject>analiza hoje</dc:subject><dc:subject>ortopedski vložki</dc:subject><dc:subject>pritiskovni vložki</dc:subject><dc:subject>stopalni lok</dc:subject><dc:description>Uvod: Ljudje smo bitja, ki obvladajo dvonožno gibanje, zato so se nam stopala razvila kot osnova za takšno posebno vrsto gibanja. Analiza hoje je postopek, ki ga uporabljamo za vrednotenje človeškega gibanja. Omogoča nam ocenjevanje zmožnosti gibalnega sistema oziroma ugotavljanje odstopanj od običajnega vedenja. V zadnjih dveh desetletjih se je ta analiza postopoma preusmerila od analize nekaj korakov v omejenem prostoru do kompleksnejšega spremljanja hoje tudi z uporabo prenosnih senzorjev. Namen: Primerjati razliko stopalnih pritiskov med hojo brez individualno izdelanih vložkov za čevlje in z njimi. Metode dela: Pri raziskavi je prostovoljno sodelovalo deset preiskovancev, starih 44,2 ± 19,3 leta. Merili smo stopalne pritiske med hojo. Vsaka meritev (40 sekund) je bila izvedena na poligonu, enkrat brez vložkov za čevlje in enkrat z njimi. Opazovali smo šest spremenljivk: skupne najmanjše in največje pritiske tako na levem kot na desnem stopalu. Rezultati: Rezultate meritev smo primerjali med seboj in jih grafično prikazali. Pri primerjavi najmanjših pritiskov na levem stopalu brez uporabe vložka smo dobili rezultate od 3,0 do 9,5 N/cm2 in z uporabo vložkov od 1,7 do 10 N/cm2. Največji pritiski na levem stopalu brez vložkov so znašali od 13,4 do 267,8 N/cm2; z vložki pa od 13,4 do 60 N/cm2. Pri primerjavi najmanjših pritiskov na desnem stopalu brez uporabe vložka smo dobili rezultate od 0,1 do 7,4 N/cm2; z uporabo vložkov pa od 0,6 do 9,4 N/cm2. Največji pritiski desnega stopala brez vložkov znašajo od 16,0 do 38,4 N/cm2, z vložki pa od 11,9 do 57,9 N/cm2. Največji pritiski so se z uporabo vložkov zmanjšali pri levem stopalu pri sedmih od desetih preiskovancev in pri desnem stopalu pri petih od desetih preiskovancev, vendar se razlike niso pokazale kot statistično značilne pri stopnji zaupanja p &lt; 0,05. Razprava in zaključek: Pokazali smo, da obstaja razlika pri stopalnih pritiskih, če uporabljamo ortopedske vložke. Najoptimalnejšo razbremenitev lahko dosežemo, ko se ortopedski vložek kar najbolj prilega stopalu. V prihodnosti bi lahko izvedli tudi nadaljnje raziskave o vplivu ortopedskih vložkov pri enaki patologiji, lahko bi primerjali pritiske pri moški in ženski populaciji ali med serijsko in individualno izdelanimi vložki.</dc:description><dc:publisher>[K. Maček]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-05 07:46:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113805</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 617.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97043</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5776747</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
