<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza razmerja med terorističnimi dejanji in vojnimi zločini</dc:title><dc:creator>Zidarič,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prezelj,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Teroristično dejanje</dc:subject><dc:subject>mednarodno humanitarno pravo</dc:subject><dc:subject>11. september 2001</dc:subject><dc:subject>mednarodni oboroženi spopad</dc:subject><dc:subject>ženevske konvencije</dc:subject><dc:description>Teroristična dejanja predstavljajo nasilna dejanja, katerih glavni namen je povzročitev političnih sprememb ter doseganje političnih ciljev, glavne žrtve pa v večini primerov predstavlja civilno prebivalstvo. Danes je terorizem sprejet kot mednarodni zločin, ki zaradi svojih karakteristik predstavlja okrutna dejanja, ki so izziv za mednarodno varnost in stabilnost. Terorizem s svojimi dejanji krši mednarodno humanitarno pravo, ki deluje s ciljem zagotoviti zaščito in preživetje ljudi, ki so udeleženi v oboroženem konfliktu. Hkrati mednarodno humanitarno pravo ščiti pomembne človeške vrednote ter poskuša osebe zaščititi v oboroženih konfliktih. Terorizem s svojo naravo delovanja predstavlja dejanja, ki so enakovredna vojnim zločinom, hkrati pa ta predstavljajo kršitve pravnih določil, katera tvorijo pravo oboroženih spopadov. Največji izziv predstavlja definiranje vojne narave terorizma, saj teroristična dejanja s strani individualnih terorističnih organizacij pravno gledano ne izpolnjujejo pogojev za povzročitev vojnega dejanja. Najbolj očitno je to postalo v dogajanju po napadu 11. septembra 2001, ko je ameriška vlada oznanila vojno proti terorizmu. Teroristična dejanja, za katerimi stojijo posamezniki, ponavadi tvorijo konflikte nizke intenzivnosti, za katere pa ima mednarodno humanitarno pravo omejen doseg.  Teroristična dejanja v odsotnosti oboroženega konflikta po mednarodnem humanitarnem pravu ne morejo biti opredeljena kot vojni zločin, kljub temu pa decentraliziranost mednarodnega prava državam omogoča lastno interpretacijo tega.</dc:description><dc:publisher>[M. Zidarič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-05 07:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113799</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 323.285:341(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 116115</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 36619357</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
