Analiza prostorov primerov matematičnih pojmovVrečar, Ana (Avtor) Magajna, Zlatan (Mentor) Mastnak, Adrijana (Komentor) konvencionalni prostor primerovProstor primerov tvori nabor primerov (natančneje: primerov, proti-primerov in ne-primerov), do katerih ima posameznik dostop v vsakem trenutku, in povezave med temi primeri. Posameznik si preko primerov oblikuje matematični pojem, skupek primerov pa tvori posameznikov osebni prostor primerov tega pojma. Na osebni prostor primerov učencev vplivajo tudi primeri, ki so predstavljeni v šolskih učbenikih. Ti primeri tvorijo konvencionalni prostor primerov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili več klasifikacij primerov ter njihov pomen pri učenju matematike. Poudarili smo pomembnost učiteljeve izbire primerov ter posameznikovega samostojnega konstruiranja primerov, opredelili smo pojem prostora primerov ter ločili več vrst prostorov primerov, posebej podrobno smo opisali konvencionalni in osebni prostor primerov. V empiričnem delu smo z analizo več matematičnih učbenikov raziskali konvencionalni prostor primerov dveh matematičnih pojmov (paralelogram in trapez). Z analizo učiteljevih učnih priprav ter učenčevih zvezkov smo preučili, v kolikšni meri bolj in manj izkušeni učitelji pri svojem poučevanju uporabljajo različne vrste primerov, ali so njihovi primeri načrtovani ali spontani, kako se glede na izkušenost učitelja razlikujejo primeri, ki jih predstavijo svojim učencem, ter s preizkusom ugotovili, kakšne osebne prostore primerov si ob tem ustvarijo učenci. Rezultati raziskave kažejo, da šolski učbeniki tako rekoč ne vsebujejo referenčnih primerov in ne-primerov, ne spodbujajo učencev h konstruiranju lastnih primerov, prav tako ne vsebujejo nalog, kjer bi učenci samostojno raziskovali lastnosti, ki veljajo za določen štirikotnik. Izmed analiziranih učbenikov je v pogledu prisotnosti primerov najbolj kakovosten učbenik Stičišče 7. Pri analizi učnih priprav različno izkušenih učiteljev smo ugotovili, da v večini učencem predstavijo zgolj like v tradicionalni legi, drugih referenčnih primerov pa ne obravnavajo, ne spodbujajo učencev h konstruiranju lastnih primerov, ne obravnavajo ne-primerov, tudi obravnava posebnih primerov ni dovolj temeljita. Večina učiteljevih primerov je načrtovanih. Pri analizi preizkusa za učence smo ugotovili, da imajo v povprečju učenci učiteljev začetnikov bolj bogat osebni prostor primerov za učno temo paralelogram, učenci izkušenih učiteljev pa imajo osebni prostor primerov bolje strukturiran, posebej to velja za učni temi trapez in pravokotnik.20202020-02-05 04:02:52Magistrsko delo/naloga113795COBISS_ID: 12790345sl