<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv uporabe izkašljevalnika in neinvazivne mehanske ventilacije na preživetje bolnikov z amiotrofično lateralno sklerozo</dc:title><dc:creator>Pivk,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leonardis,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>amiotrofična lateralna skleroza</dc:subject><dc:subject>izkašljevalnik</dc:subject><dc:subject>neinvazivna mehanska ventilacija</dc:subject><dc:subject>preživetje</dc:subject><dc:description>Uvod: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je nevrodegenerativna bolezen, ki prizadane spodnje in zgornje motorične nevrone. Povzroči okvaro alfa motoričnih celic in s tem šibkost skeletnih, bulbarnih in/ali dihalnih mišic. Prizadetost dihalnih mišic lahko vodi v smrt zaradi dihalne odpovedi. Namen: Želeli smo ugotoviti, ali uporaba izkašljevalnika (IZK) in neinvazivne mehanske ventilacije (NIMV) pomembno podaljšata preživetje ALS bolnikov v primerjavi z uporabo samo enega od aparatov. Metode dela: Na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana smo zbrali podatke 36 preminulih ALS bolnikov, ki smo jih nato razdelili v tri skupine glede na to, ali so uporabljali IZK, NIMV ali oba aparata. Zbrali smo podatke o starosti ob začetku bolezni, datumu začetka bolezni, datumu začetka uporabe vsaj enega od aparatov in datumu slabega dogodka (smrt ali invazivna mehanska ventilacija). S statističnim programom smo analizirali preživetje od začetka bolezni do slabega dogodka  med skupinami in čas od začetka uporabe prvega aparata do slabega dogodka. Preverili smo, ali so starost in skupine dejavniki tveganja za slab dogodek. Na koncu smo še za vsako skupino preverili, ali sta starost in čas od začetka rabe aparatov do slabega dogodka dejavnika tveganja za slab dogodek. Rezultati: V celoti se skupine niso razlikovale v preživetju, le bolniki v skupini IZK so kasneje začeli uporabljati aparat kot ostali. Čas od začetka rabe aparatov do slabega dogodka je pomembno vplival na tveganje za smrt pri skupini, ki je uporabljala oba aparata. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da uporaba obeh aparatov bistveno ne podaljša preživetja v primerjavi z uporabo samo enega od aparatov. Slabost raziskave je bil majhen vzorec. Prav tako nismo upoštevali uporabe riluzola in perkutane endoskopske gastrostome, ki pomembno vplivata na preživetje. V prihodnosti bi bilo smiselno imeti večji vzorec bolnikov in bolj strukturirano delitev po skupinah glede na prizadetost mišic (bulbarni, spinalni), različne podtipe (oblike) ALS, uporabo riluzola in perkutane endoskopske gastrostome. Smiselno bi bilo tudi upoštevati preživetje od začetka bolezni in od postavitve diagnoze za lažjo primerjavo z ostalo literaturo. Na koncu bi bilo smiselno vključiti tudi kontrolno skupino.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-01 07:46:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113766</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97035</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5774955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
