<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Motivacija srednješolcev ljubljanske in goriške regije za telesno dejavnost</dc:title><dc:creator>Krapež,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>intrinzična motivacija</dc:subject><dc:subject>ekstrinzična motivacija</dc:subject><dc:subject>športna aktivnost</dc:subject><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:description>Uvod: Motivacija je osebna karakteristika in je eden od ključnih dejavnikov za razumevanje, zakaj so nekateri ljudje telesno dejavni v svojem prostem času. Poznavanje motivov mladih za telesno dejavnost je pomembno za spodbujanje in povečanje količine gibanja med mladimi v vsakdanjem življenju. Namen: Namen raziskave je oceniti stopnjo motiviranosti za telesno dejavnost in poiskati motive za telesno dejavnost med srednješolci ljubljanske in goriške regije ter ugotoviti, ali obstaja povezava med stopnjo motiviranosti za telesno dejavnost in spolom, regijo šolanja in vrsto izobraževalnega programa. Želeli smo ugotoviti tudi povprečno količino telesne dejavnosti na teden. Metode dela: Uporabili smo neeksperimentalno deskriptivno kvantitativno metodo raziskovanja, zbiranje podatkov je potekalo z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavo so bili vključeni dijaki in dijakinje iz ljubljanske in goriške regije, uporabili smo tehniko vzorčenja klastrov. Anketiranje je bilo anonimno. Anketiranci so ocenjevali stopnjo motiviranosti na lestvici od 1 do 7. Temu vprašalniku smo dodali še vprašanja o povprečni tedenski količini visoke in zmerne telesne dejavnosti. Rezultati: Anketirane srednješolce in srednješolke bolj motivirajo ekstrinzični motivi telesne pripravljenosti (x Ż = 4,72, s = 1,52) in zunanjega videza (x Ż = 4,40, s = 1,58) kot pa intrinzični motivi, zajeti v sklopih družabno življenje (x Ż = 3,08, s = 1,39), kompetence/veščine (x Ż = 4,11, s = 1,56) in užitek (x Ż = 4,23, s = 1,65). Pri motivu družabnega življenja je glede na povprečne vrednosti opazna največja razlika med spoloma. Testiranje hipotez s testom hi-kvadrat je pokazalo, da ne moremo trditi, da obstaja statistično pomembna povezava med stopnjo motivacije za telesno dejavnost in spolom, regijo šolanja in vrsto izobraževalnega programa. Podatki o povprečni tedenski količini telesne dejavnosti kažejo, da 51 % vseh anketiranih dijakov in dijakinj ne dosega priporočene količine telesne dejavnosti na teden, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Razprava in zaključek: Anketirani dijaki so bolj intrinzično motivirani, anketirane dijakinje  pa ekstrinzično, kar se sklada z ugotovitvami drugih raziskav. Analiza podatkov količine telesne dejavnosti, ki jo dijaki in dijakinje izvajajo tedensko, je pričakovano pokazala, da je količina visoko intenzivne telesne dejavnosti manjša od količine zmerne telesne dejavnosti. Potrebne bi bile nadaljnje raziskave na večjih vzorcih in raziskave motivov dijakov in dijakinj, ki so telesno dejavni le rekreativno, in tistih, ki se s športom ukvarjajo tekmovalno, da bi razumeli, kako pristopiti do posameznih skupin. Razumevanje, kaj motivira posameznike za katero koli vrsto telesne dejavnosti, je kompleksno, a zelo pomembno, če želimo krivuljo količine telesne dejavnosti med mladimi dvigniti.</dc:description><dc:publisher>[T. Kapež]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-01 07:46:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113763</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97032</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5776491</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
