Prenos zasebnih vodovodnih sistemov v javno upravljanjeJazbec, Eva (Avtor) Krzyk, Mario (Mentor) Kozelj, Daniel (Komentor) zasebni vodovodni sistemjavno upravljanjepitna vodaKer se javno vodovodno omrežje ni uspelo dovolj hitro širiti na bolj odmaknjena območja, so se tam večinoma v drugi polovici 20. stoletja gradili zasebni vodovodni sistemi. Uredba o oskrbi s pitno vodo določa, na katerih območjih je oskrba s pitno vodo naloga občinske gospodarske javne službe. V magistrskem delu nas je predvsem zanimalo, kako so se občine lotile vzpostavljanja javnega sistema na območjih z že obstoječim zasebnim vodovodnim sistemom. V prvem delu magistrskega dela smo preverili značilnosti majhnih vodovodnih sistemov in kako lahko določamo optimalno velikost sistemov oz. gospodarske javne službe za vodooskrbo. Ugotovili smo, da so majhni vodovodni sistemi bistveno bolj izpostavljeni nihanju kakovosti in količini pitne vode. Pri določanju optimalne velikosti sistemov prihaja do velikih razlik med državami zaradi njihovih lokalnih posebnosti. V drugem delu naloge smo analizirali vprašalnik – v analizo je bila vključena četrtina slovenskih občin. Kar 70 % prenosov je bilo za občine zahtevnih. Glavni izzivi so dolgotrajni postopek, nasprotovanja lastnikov in pomanjkljive evidence sistema. V primerih, kjer postopki niso bili zahtevni, se nasprotovanje prebivalcev ni pojavilo. Lastniki vodovodov so bili zainteresirani za prenose takrat, ko so se pojavile težave (pomanjkanje vode, onesnaženost, nezmožnost vzdrževanja). Podrobneje smo preučili primer prenosa zasebnega vodovoda v občini Žetale. Prenos za občino ni bil zahteven, ker so lastniki zaradi sušnega obdobja in pomanjkanja pitne vode sodelovali. Na podlagi analize vprašalnikov smo pripravili predloge za izboljšanje sistema spremljanja podatkov in napotke občinam, kako pristopiti k izvedbi prenosov.[E. Jazbec]20202020-01-30 07:15:05Magistrsko delo/naloga113730UDK: 005.2:628.1(497.4)(043.3)VisID: 138795COBISS_ID: 15581955sl