<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava izključne in delne enteralne prehrane pri zdravljenju Crohnove bolezni pri otrocih</dc:title><dc:creator>Rupnik,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benedik,	Evgen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>dietna prehrana</dc:subject><dc:subject>izključna enteralna prehrana</dc:subject><dc:subject>delna enteralna prehrana</dc:subject><dc:subject>Crohnova bolezen</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:description>Crohnova bolezen (CB) je kronična, ponavljajoča se, vnetna bolezen, ki lahko prizadene vse dele in sloje prebavne cevi ter predstavlja eno glavnih oblik kronične vnetne črevesne bolezni. Zdravila za popolno ozdravitev CB zaenkrat še ni, zato je osnovni namen zdravljenja doseganje remisije bolezni. Po uradnih priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano se kot prvo terapijo pri zdravljenju otrok uporabi prehransko terapijo z izključno enteralno prehrano (IEP) za čas šest do osem tednov. Omenjena terapija je za bolnike pogosto psihično naporna, saj tekom šestih tednov uživajo vsak dan isto količino enteralnega pripravka s konstantno enakim okusom, konsistenco in barvo, ob tem pa ne smejo uživati drugega kot vodo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne učinke ima omenjena IEP v primerjavi z delno enteralno prehrano (DEP), ki naj bi bila za bolnike lažja, saj jim deloma omogoča tudi klasično hranjenje, kar naj bi ugodno vplivalo na sodelovanje bolnikov. Hkrati nas je zanimalo, kakšne so bile sociodemografske značilnosti bolnikov in kakšne prehranske navade so imeli pred boleznijo ter ali so se le-te po zdravljenju spremenile. V raziskavi je sodelovalo 22 bolnikov mlajših od 18 let z aktivno obliko CB. Eno skupino bolnikov smo zdravili z IEP, drugo z DEP v kombinaciji s protivnetno dieto. Po končani prehranski terapiji smo evalvirali klinično stanje bolnikov in ugotovili, da sta bili obe terapiji enako učinkoviti in da je 82 % bolnikov obeh skupin doseglo klinično remisijo. Pri ugotavljanju, katera terapija je bila bolnikom lažja, nismo našli razlik, smo pa ugotovili, da je DEP 17 % manj bolnikom povzročala slabost. Ugotovili smo tudi, da so otroci s CB tekom zdravljenja spoznali načela zdravega prehranjevanja, ki so jim bila predstavljena s strani kliničnega dietetika. Klinični vpliv IEP in DEP je bil torej enak, medtem ko je bila za bolnike lažja prehranska terapija z DEP.</dc:description><dc:publisher>[S. Rupnik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-01-29 08:37:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113718</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.2-053.2:616.34-002</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175603</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5152376</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
