<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Plazemski in katalitski procesi aktivacije metana in ogljikovega dioksida</dc:title><dc:creator>Lašič Jurković,	Damjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohar,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>suhi reforming metana</dc:subject><dc:subject>povratna reakcija vodnega plina</dc:subject><dc:subject>delna oksidacija metana</dc:subject><dc:subject>plazemska kataliza</dc:subject><dc:subject>matematično modeliranje</dc:subject><dc:subject>reakcijska kinetika</dc:subject><dc:description>CH4 in CO2 sta najvplivnejša toplogredna plina. Njuno koncentracijo v atmosferi bi lahko znižali preko pretvorbe tako na mestu izpusta kot tudi zajetih plinov iz ozračja. Zato je nujno potreben razvoj novih procesov in tehnologij, ki bi omogočale tovrstno pretvorbo z visoko energetsko  učinkovitostjo  in  sintezo  uporabnih  produktov  z  dodano  vrednostjo.  Doktorsko delo je razdeljeno na tri sklope, kjer se v vsakem od njih preučuje določen tovrstni proces: Povratno reakcijo vodnega plina, suhi reforming metana in delno oksidacija metana. V  sklopu  povratne  reakcije  vodnega  plina  je  bila  narejena  sinteza  petih  bakrovih katalizatorjev  na  različnih  nosilcih,  ki  so  bili  preučeni  z  različnim  analitskimi  tehnikami, pomerjena  pa  je  bila  tudi  njihova  aktivnost  in  kinetika  reakcije  pri  različnih  obratovalnih temperaturah,  tlakih,  pretokih  in  razmerjih  reagentov.  Razviti  so  bili  tudi  trije  različni matematični  modeli  reaktorja,  ki  so  vključevali  snovni  transport  in  kinetiko  površinske reakcije  na  katalizatorju.  Iz  modelov  so  bili  dobljeni  novi  vpogledi  v  snovni  transport, prilagodile pa so se tudi reakcijske konstante za izboljšanje napovedne moči. V sklopu suhega reforminga metana je bil le-ta preučevan v plazemskem reaktorju z iskro, kjer se je študirala kinetika procesa pri uporabi čiste plazme in souporabi plazme in nikljevih katalizatorjev pri različnih obratovalnih pogojih (temperatura, moč plazme, pretok plina, razmerje reagentov), kjer je imela dodaten poudarek stabilnost obratovanja v prisotnosti nalaganja ogljika. Tudi v tem delu je bil narejen matematični model, ki je upošteval fluidno dinamiko v reaktorju. V zadnjem sklopu se je raziskovala delna oksidacija metana s kisikom v plazemskem reaktorju z dielektrično pregrado, kjer so se formirali tekoči produkti kot so metanol, formaldehid ter mravljinčna  in  ocetna  kislina.  Kinetika  je  bila  izmerjena  pri  različnih  pogojih  (razmerje reagentov,  pretok  plina),  preučil  pa  se  je  tudi  širok  spekter  različnih  katalizatorjev  v kombinaciji s plazmo, in sicer različnih čistih zeolitov ter katalizatorjev na osnovi kovin kot so Pd, Fe in Mo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-01-22 15:45:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113668</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 5422</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1538525891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
