<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>K fryevskemu branju starovzhodnoslovanske kronike Pripoved o minulih letih</dc:title><dc:creator>Glaser,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Snoj,	Vid	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literarna teorija Northropa Frya</dc:subject><dc:subject>Pripoved o minulih letih</dc:subject><dc:subject>interpretacijska pristojnost in uporabnost</dc:subject><dc:subject>metazgodovinopisje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo poskuša odgovoriti na dvojno vprašanje »pristojnosti« in »uporabnosti« literarnoteoretske misli Northropa Frya za potrebe interpretacije srednjeveškega vzhodnoslovanskega kroniškega besedila, znanega pod naslovom Pripoved o minulih letih (svslv. Pověst' vremennyx lět; skrajšano PVL), ki ga je avtor magistrskega dela prevedel v slovenski jezik. Vprašanje pristojnosti je formulirano kot smotrnost odločitve za uporabo specifičnega teoretsko-metodološkega ogrodja za interpretacijo besedila s stališča relevantnosti tega ogrodja in njegove »primernosti času« na eni strani ter kulturne, »civilizacijske« pristojnosti v odnosu do kulture, v katero je bilo interpretirano besedilo zapisano in skozi katero se je kasneje prenašalo, na drugi strani. Vprašanje uporabnosti, ki ga v delu pojmujemo kot »pomoč pri odpiranju uvida«, je odvisno od pristojnosti teoretskega pristopa; pristojni pristop je lahko uporaben ali ne, o čemer lahko presodimo s pregledom morebitnih že obstoječih poskusov interpretacije besedila skozi določen teoretski pristop ali s poskusom lastne interpretacije besedila skozenj. V delu po pregledu temeljnih postavk Fryeve literarne teorije in njenega položaja v sodobnem teoretskem horizontu ter njene recepcije v rusko govorečem prostoru (ob čemer se dotaknemo problematičnosti te »civilizacijsko bistvenostne« formulacije) pridemo do ugotovitve, da je to teoretsko ogrodje za interpretacijo PVL pristojno z obeh zgoraj navedenih stališč. Po pregledu zgodovinskega, tekstovnega in idejnega konteksta PVL se za odgovor na vprašanje uporabnosti Fryeve teorije, v tem primeru njegove tipologije pripovednih kategorij ali »mythoi«, obrnemo k branju PVL, ki ga je s fryevskimi metodami, prenesenimi skozi teorijo metazgodovine Haydna Whita,  opravil Donald Ostrowski. V zaključni diskusiji lahko sklenemo, da je bilo omenjeno branje uspešno in da – ob določenih manjših zadržkih – uveljavlja uporabnost Fryeve misli za interpretacijo PVL.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-01-19 07:45:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113552</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 452375</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
