<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Orientalizem kot strategija obvladovanja drugega</dc:title><dc:creator>Savič,	Dragana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Komel,	Dean	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Orient</dc:subject><dc:subject>orientalizem</dc:subject><dc:subject>vednost</dc:subject><dc:subject>Drugi</dc:subject><dc:subject>Vzhod</dc:subject><dc:subject>Zahod</dc:subject><dc:subject>islam</dc:subject><dc:subject>globalizacija</dc:subject><dc:subject>diskurz</dc:subject><dc:subject>moč</dc:subject><dc:subject>vednost.</dc:subject><dc:description>V pričujoči diplomski nalogi raziskujem izvor problematičnega odnosa Zahoda do Orienta oziroma korenine razmerja med državami kolonizatorkami ter  koloniziranimi državami na območju današnjega Bližnjega Vzhoda. Kdo je ta Drugi, Vzhod in kako smo ga skozi diskurz ustvarili in poustvarili ter v kolikšni meri smo v svojem vsakdanjem življenju skozi govoričenje so-krivi za upredmetenost Orienta, ki je danes eskalirala v sovražnost do Drugega, natančneje islama. Če je orientalizem politična, gospodarska in kulturna zgradba, je lantentni orientalizem del psihološkega aparata vsakega Zahodnjaka ( v primeru Fanona celo vsakega belega človeka). 

Kljub nekaterim kritikam Saida in njegovega dela o orientalizmu, je vredno prisluhniti akademiku, ki je prijateljeval z Arafatom ter bil del gibanja PLO, dokler ga parcialni interesi le tega niso razočarali. Celo življenje si je prizadeval pokazati na položaj Drugega, s čimer se je nemalokrat poistovetil, še posebej v svojem zadnjem delu, spominih  »Out of place«.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-01-19 07:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113550</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 452374</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
