<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv živali na kakovost življenja starih ljudi v institucionalni oskrbi</dc:title><dc:creator>Likar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dragoš,	Srečo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stari ljudje</dc:subject><dc:subject>učinki živali</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>potrebe starih ljudi</dc:subject><dc:subject>institucionalna oskrba</dc:subject><dc:description>Živali so nepogrešljiv del človekovega življenja. Mnogo ljudi jih ima kot hišne ljubljenčke, ki v družini večinoma zavzamejo vlogo enakopravnega družinskega člana. Stari ljudje se morajo ob selitvi v dom za stare ljudi soočiti s številnimi spremembami. Ena od teh je lahko prav ločitev od hišnega ljubljenčka, s katerim so stkali posebno vez. Spet drugi morajo zapustiti kmetijo in živali, s katerimi so bili v vsakodnevnem stiku. Vsebina naloge govori o tem, kako obiski živali in aktivnosti povezane z njimi v domovih za stare ljudi vplivajo na kakovost življenja stanovalk in stanovalcev. Dejstvo je, da človeka v življenju vodijo njegove potrebe -  kako le-te kvalitetno zadovoljiti, pa je izziv za strokovne delavke in delavce. Kakovost življenja človeka je odvisna od tega, kako  jo definira vsak posameznik. Staremu človeku poleg zdravja in finančne prekrbljenosti pa v tretjem in četrtem življenjskem obdobju največ pomeni prav družabnost. Osamljenost starih ljudi je vse bolj prisotna družbena problematika, saj neposredno vpliva na psihofizično stanje človeka. V raziskavi so bile intervjuvane 4 strokovne delavke, vodnica terapevtskega psa in 3 stanovalke doma za stare ljudi. Z dvema je bil izveden skupinski intervju. Vzorec je nenaključen, z intervjuvankama sem stopila v kontakt v času prakse. Uporabljena je bila tehnika polstandardiziranega intervjuja, le-te pa sem potem prepisala in kvalitativno obdelala s pomočjo kodiranja. Pridobljeni rezultati so si zelo podobni. Vse strokovne delavke opažajo, da imajo aktivnosti s pomočjo živali pozitivne učinke na stare ljudi. Največ je socialnih, sledijo pa jim psihološki in fizični učinki, ki so bili zajeti tudi v vseh opisih posebnih dogodkov, ki so se intervjuvanim še posebej vtisnili v spomin. V dveh ustanovah je stanovalkam in stanovalcem dovoljeno imeti hišne ljubljenčke, v drugih pa so dovoljeni le obiski. Aktivnosti s pomočjo živali prekinejo vsakodnevno rutino in prinesejo v dom nekaj novega. Preko aktivnosti se olajša integracija v dom in mobilizira moč starih ljudi, poveča se socialna interakcija, zmanjšuje se osamljenost. Žival ima na človeka pomirjujoč učinek, ki pripomore, da se človek lažje odpre in zaupa. Aktivnosti omogočijo varen prostor, kjer ima vsak čas, da ubesedi svoje razmišljanje, ki je slišano. Vaje, ki temeljijo na krepitvi fizične moči, staremu človeku omogočajo samostojnejše opravljanje vsakodnevnih opravil in tako izboljšujejo njegovo počutje in samopodobo. Potrebna bi bila večja prepoznavnost dela s pomočjo živali tako v domovih za stare ljudi kot tudi med študenti socialnega dela. Intervjuvane strokovne delavke so izrazile željo po dodatnih seminarjih oziroma  
izobraževanjih o tem načinu dela. Nadaljnje raziskave bi bilo smiselno izvesti z metodo opazovanja in na podlagi študij primera.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-01-17 08:35:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113540</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 30022</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
