<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zagotavljanje optimalne prehranske obravnave pri starostnikih z napredovalo stopnjo demence v institucionalnem varstvu</dc:title><dc:creator>Florjančič,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Debeljak,	Tadej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>huda kognitivna motnja</dc:subject><dc:subject>podhranjenost</dc:subject><dc:subject>odvrnilno vedenje</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>dolgotrajna oskrba</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Uvod: Napredovala stopnja demence je zadnja stopnja v kliničnem poteku demence, za katero je, ob poglobljenih kognitivnih, telesnih, vedenjskih in psiholoških okvarah, značilna izguba samostojnosti pri izvajanju osnovnih dnevnih opravil ter visoka stopnja ogroženosti za podhranjenost. Namen: Želeli smo ugotoviti obstoječe pristope k prehranski oskrbi, ki spodbujajo kakovost življenja in dobro počutje oseb z napredovalo stopnjo demence ter obstoječe strokovne intervencije, ki omogočajo izbiro optimalnega načina prehranjevanja pri osebah z napredovalo stopnjo demence v celodnevni institucionalni oskrbi. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom literature. Za identifikacijo literature smo prek iskalnika DiKUL uporabili iskanje ključnih besed (dementia OR alzheimers OR cognitive impairment OR memory loss) IN (feeding OR eating OR nutrition) v izvlečku v podatkovnih bazah CINAHL in MEDLINE. Omejili smo se na recenzirane publikacije v angleškem jeziku, objavljene v znanstveni reviji, z letom objave 2014–2019 in polnim dostopom besedila. V analizo smo vključili 19 člankov, ki smo jih glede na moč dokaza ovrednotili z uporabo sistema štirih kategorij. Rezultati: Pristopi za zagotavljanje kakovosti življenja oseb z napredovalo stopnjo demence so bili usmerjeni k omogočanju in spodbujanju samostojnosti pri hranjenju, ki se je dosegala z obvladovanjem upada umskih in telesnih sposobnosti, zagotavljanjem prehranskega vnosa per os, uporabo prilagojene prehrane, obvladovanjem motenj požiranja, zagotavljanjem k posamezniku usmerjene oskrbe in s prilagojenim ter spodbudnim socialnim in fizičnim okoljem. Z izobraževanjem in usposabljanjem zdravstvenega osebja o priporočenih pristopih obravnave oseb z napredovalo stopnjo demence ter uporabo strokovnih merskih instrumentov, bi lahko zagotovili višjo kakovost zdravstvene oskrbe in zmanjšali konflikt pri obravnavi težav s hranjenjem v demenci. Z opolnomočenjem zakonitih zastopnikov oseb z napredovalo stopnjo demence o možnih oblikah obvladovanja prehranskih težav, lahko dosežemo višjo stopnjo skladnosti med želeno in dejansko izvedeno zdravstveno oskrbo. Razprava in zaključek: Ugotovili smo pomanjkanje visokokakovostnih randomiziranih kontrolnih raziskav na večjem vzorcu oseb z napredovalo stopnjo demence, ki preverjajo tudi dolgoročne učinke intervencij. Potrebno bi bilo preveriti učinkovitost intervencij za posamezni tip in stopnjo napredovanja demence ter raziskati časovne, kadrovske in politične ovire pri prenosu priporočenih pristopov k prehranski oskrbi v klinično okolje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-01-08 15:07:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113458</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 96983</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5762155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
