Vpliv lokalnih mehanizmov na razvoj bločnih modelovCugmas, Marjan (Avtor) Žiberna, Aleš (Mentor) Ferligoj, Anuška (Komentor) družbena omrežjarazvoj omrežjalokalni omrežni mehanizmiglobalne omrežne zgradbebločni modelverjetnostno modeliranje na ravni posameznikamodeli razvoja omrežijfunkcija relativnega prileganjaRaziskovalci s področja družboslovja želijo pogosto razumeti odnos med družbenimi mikromehanizmi in družbenim makroizidom. V okviru analize omrežij so različni družbeni mikromehanizmi navadno operacionalizirani z lokalnimi omrežnimi mehanizmi, družbeni izidi na makroravni pa so operacionalizirani z različnimi globalnimi zgradbami omrežja (Stadtfeld, 2018). Tako je namen pričujoče disertacije proučiti odnos med lokalnimi omrežnimi mehanizmi in globalnimi omrežnimi zgradbami. Poleg nastanka izbranih vrst globalnih omrežnih zgradb je naslovljen tudi prehod iz ene v drugo globalno zgradbo omrežja. Različne vrste globalnih zgradb omrežij so opredeljene z različnimi vrstami bločnih modelov. Bločni model je definiran kot omrežje, v katerem so vozlišča skupine enakovrednih (glede na zgradbo povezav) vozlišč proučevanega omrežja, povezave pa so povezave med skupinami in znotraj skupin. Izraz »blok« se nanaša na matriko povezav, ki prikazuje povezave med vozlišči iz dveh različnih skupin ali med vozlišči znotraj ene skupine (Doreian in drugi, 2005). Tako kot različne globalne zgradbe omrežij je tudi družbene mehanizme mogoče opredeliti na različne načine. Skupna mnogim opredelitvam je trditev, da ima upoštevanje družbenih mehanizmov zelo pomembno vlogo pri pojasnjevanju družbenih pojavov (Hedström in Swedberg, 1998). Stadtfeld (2018) in Hedström in Swedberg (1998) so opredelili tri vrste mehanizmov: situacijske mehanizme (nanašajo se na vpliv globalne omrežne zgradbe na lastnosti posameznika, na primer na njegove želje, prepričanja in možnosti), vedenjske mehanizme (nanašajo se na to, kako lastnosti posameznika vplivajo na njegovo vedenje) in pretvorbene mehanizme (nanašajo se na to, kako vedenje posameznika vpliva na globalno omrežno zgradbo). V tej disertaciji so naslovljeni vedenjski ter pretvorbeni mehanizmi, ki jih je mogoče operacionalizirati prek množice pravil o vzpostavljanju, vzdrževanju in prekinjanju povezav. Disertacija je urejena v dveh delih. Zmožnost generiranja omrežij z izbrano vrsto bločnega modela, z upoštevanjem različnih vrst tirad, je naslovljena v prvem delu disertacije. To raziskovalno vprašanje je pomembno zlasti zato, ker še ni raziskave, ki bi sistematično naslovila povezavo med različnimi vrstami triad in različnimi vrstami bločnih modelov. Zmožnost generiranja omrežij z izbranimi vrstami bločnih modelov, brez upoštevanja lastnosti vozlišč, kaže, da lahko izbrane vrste bločnih modelov nastanejo kot rezultat izbranih lokalnih mehanizmov, kot so mehanizem popularnosti, mehanizem podobnosti stopenj, mehanizmi, povezani s tranzitivnostjo, in ostali. Za namene prvega raziskovalnega vprašanja so različne vrste triad razvrščene v množico dovoljenih ali v množico prepovedanih vrst triad. Takšna klasifikacija je narejena za vsako obravnavano vrsto bločnih modelov. Dana vrsta triade je dovoljena, če je njena frekvenca v omrežju z izbranim bločnim modelom brez napak večja od 0, sicer pa je prepovedana. Algoritem prestavljanja povezav (algoritem RL) ter algoritem MCMC sta bila uporabljena za generiranje omrežij z upoštevanje prepovedanih in/ali dovoljenih vrst triad. Z upoštevanjem različnih vrst triad je mogoče generirati večino analiziranih vrst bločnih modelov. To nakazuje, da se različne vrste bločnih modelov lahko pojavijo kot posledica lokalnih omrežnih mehanizmov, ki so neodvisni od lastnosti vozlišč. Drugi del disertacije obravnava lokalne omrežne mehanizme namesto lokalnih omrežnih zgradb, v okviru različnih vrst bločnih modelov. Medtem ko so lokalne omrežne zgradbe opredeljene z različnimi vrstami podomrežij, so lokalni omrežni mehanizmi procesi, ki vplivajo na konkretna dejanja vozlišč v omrežju, kot je to opisano v prejšnjih odstavkih. Različni lokalni omrežni mehanizmi so opredeljeni z različnimi omrežnimi statistikami, kar je upoštevano v algoritmih NEM. Ker obstaja veliko vrst bločnih modelov in lokalnih omrežnih mehanizmov, je za izbiro lokalnih omrežnih mehanizmov in pripadajočih vrst bločnih modelov dobro upoštevati izbrane družbene kontekste. V tej raziskavi sta upoštevana naslednja družbena konteksta: (i) prijateljstva in naklonjenosti med predšolskimi otroki; ter (ii) pretok znanja med zaposlenimi v podjetju, ki temelji na znanju. Na osnovi navedenih družbenih kontekstov sta predlagani dve vrsti bločnih modelov: (simetričen ter asimetričen) središčno-koheziven bločni model ter hierarhično-koheziven bločni model z nekohezivno zadnjo skupino. V disertaciji je pokazana smiselnost obravnave obeh vrst bločnih modelov v okviru družbenih kontekstov, ki so povezani z vrtci ali s podjetji. Rezultati Monte Carlo simulacij kažejo, da lahko (simetričen in asimetričen) središčno-kohezivni bločni model nastane kot posledica mehanizmov vzajemnosti, popularnosti, podobnosti stopenj in mehanizmov, povezanih s tranzitivnostjo. To velja za vse obravnavane začetne zgradbe omrežij: prazno omrežje, omrežje s kohezivnim bločnim modelom ter omrežje z asimetričnim središčno-perifernim bločnim modelom. V disertaciji je pokazano (na osnovi že obstoječih podatkov, zbranih v ZDA), da se simetrična središčno-kohezivna vrsta bločnega modela pojavlja v omrežjih interakcij med predšolskimi otroki. To, da je mogoče omrežja s tako vrsto bločnega modela generirati z upoštevanjem navedenih lokalnih omrežnih mehanizmov, še ne pomeni, da so globalne zgradbe v empiričnih omrežjih nastale kot posledica analiziranih (v simulacijski študiji) lokalnih omrežnih mehanizmov. Ne glede na to, pojav take globalne zgradbe v omrežju prinaša nekatera pomembna vprašanja, povezana z (psihološkim) razvojem otrok, na katera je mogoče odgovoriti z upoštevanjem globalne zgradbe omrežja ter lastnosti otrok. Hierarhični bločni model z nekohezivno zadnjo skupino lahko nastane kot rezultat mehanizmov, povezanih s stroški, in mehanizmov, povezanih z vrednostjo. V tem primeru se stroški in vrednost navezujejo na dojemanje alterjevega znanja s strani ega (Nebus, 2006). Zmožnost generiranja globalnih omrežnih zgradb znotraj tega družbenega konteksta, z upoštevanjem lokalnih omrežnih mehanizmov, ki ne upoštevajo lastnosti vozlišč (z izjemo staža), nakazujejo na to, da je mogoče oblikovati take politike podjetja, ki spodbujajo nastanek želenega vzorca pretoka znanja (če tak želen vzorec pretoka znanja v podjetju obstaja). Osrednji prispevek disertacije je spoznanje, da lahko najbolj znane vrste bločnih modelov nastanejo kot rezultat zelo osnovnih lokalnih omrežnih mehanizmov, brez upoštevanja lastnosti vozlišč. Pri analizi razvoja bločnih modelov v empiričnih omrežjih je nujno upoštevati družbeni kontekst nastanka empiričnih omrežij ter vpliv družbenega konteksta na posameznikovo vedenje (Doreian in Conti, 2012).20192020-01-07 08:43:22Doktorsko delo/naloga113442VisID: 2011COBISS_ID: 36473949sl