<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza uporabe vankomicina v Splošni bolnišnici Murska Sobota v letu 2018</dc:title><dc:creator>Vrečič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kerec - Kos,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vankomicin</dc:subject><dc:subject>terapevtsko spremljanje koncentracij zdravil</dc:subject><dc:subject>bakterijske okužbe</dc:subject><dc:subject>rezervna protimikrobna zdravila</dc:subject><dc:description>Vankomicin je na listi rezervnih protimikrobnih učinkovin, za katera je potrebna izpolnitev Naročilnice za rezervna protimikrobna zdravila s strani zdravnika in nato farmacevta, ki izda zdravila. Ker ima vankomicin ozko terapevtsko okno, tekom zdravljenja spremljamo minimalne koncentracije v krvi, ki morajo biti v območju 7–14 μmol/L. Je protimikrobna učinkovina zadnje izbire, ko je zdravljenje z drugimi učinkovinami neučinkovito zaradi odpornosti nanje, a se zaradi nenadzorovane uporabe že pojavljajo sevi, ki so odporni tudi proti vankomicinu.
Nalogo smo izvedli v obliki retrospektivne raziskave. Končni vzorec je obsegal 137 pacientov, ki so se v letu 2018 parenteralno zdravili z vankomicinom v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Ocenjevali smo, v kakšni meri zaposleni upoštevajo algoritem za spremljanje zdravljenja z vankomicinom na oddelkih in v lekarni, spremljali indikacije za uporabo vankomicina, ustreznost odmerjanja in čas trajanja zdravljenja, izide zdravljenja in pojav neželenih učinkov (predvsem pojav akutne ledvične odpovedi, ki je eden izmed poglavitnih problemov zdravljenja z vankomicinom), laboratorijske parametre, ki so povezani z vankomicinom oziroma z okužbo ter sočasno predpisana zdravila. Za obdobje 2011–2018 smo izvedli tudi kronološki pregled porabe vankomicina v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter izvajanje terapevtskega spremljanja zdravljenja z vankomicinom. 
Z vankomicinom so najpogosteje zdravili na intenzivnih oddelkih in najpogostejša indikacija za vankomicin je bila sepsa. Pri 52,6 % pacientih je bil začetni odmerek vankomicina 1 g/12 h, v 24,8 % pa 1 g/24 h. Začetno odmerjanje je bilo pravilno glede na ledvično funkcijo pri 86,6 % pacientom, medtem ko začetnega odmerjanja glede na telesno maso nismo zasledili. Le 50,4 % vseh meritev minimalne koncentracije vankomicina v krvi je bilo znotraj terapevtskega območja in 16,8 % pacientov ni niti enkrat tekom zdravljenja doseglo terapevtskega območja. Do akutne ledvične odpovedi je glede na naš kriterij prišlo pri 16 pacientih (11,7 %), ledvična funkcija pa se je skupno poslabšala pri 29,2 % pacientov. Podatki o zdravljenju z vankomicinom v lekarni so se v 27,6 % ujemali z dejanskimi podatki iz popisov. Ocenili smo, da je farmacevt ob izpolnitvi naročilnice ustrezno svetoval v 79,6 % primerov in njegovi nasveti so bili večinoma upoštevani (89,5 %). Poraba vankomicina v Splošni bolnišnici Murska Sobota z leti narašča in sorazmerno temu se viša tudi število pacientov, za katere se izvaja terapevtsko spremljanje zdravljenja.
Glede na rezultate predlagamo dodatne možnosti optimizacije zdravljenja z vankomicinom v Splošni bolnišnici Murska Sobota.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-01-07 08:35:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113440</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 72692</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
