Asociacije bakterij z meduzami v obalnih morjihKos Kramar, Maja (Avtor) Turk, Valentina (Mentor) bakterijemeduzeasociacijerazgradnja meduzne biomaseTržaški zalivVeliko jezero (otok Mljet)DGGEklonske knjižnicebakterijski izolatimikroskopijaPovršine morskih nevretenčarjev naseljujejo številni mikroorganizmi, kar se kaže v veliki pestrosti sestave pritrjenih mikrobnih združb. Dosedanje raziskave mikrobioma meduz so pokazale prisotnost raznolikih in specifičnih bakterijskih združb, ki so različne v različnih okoljih, se razlikujejo med populacijami meduz in so le malo podobne združbam v okolni vodi. Z metodami molekularne biologije (denaturacijska gradientna elektroforeza (DGGE) in bakterijske genske klonske knjižnice), mikrobiološkimi tehnikami gojenja in različnimi tehnikami mikroskopiranja (epifluorescentna in vrstična elektronska mikroskopija (SEM)) smo preverili prisotnost bakterij pri meduzah, ki se redno pojavljajo v Tržaškem zalivu, tj. Aurelia sp., Chrysaora hysoscella in Cotylorhiza tuberculata. Rezultati so potrdili, da so bakterijske združbe, ki so asociirane z meduzami, različne od združb, prisotnih v okolni morski vodi. Sestava združbe se razlikuje med različnimi vrstami meduz kot tudi med posameznimi telesnimi deli meduze. Posnetki elektronske vrstične mikroskopije so pokazali, da epidermis sestavljajo številne knidocite in da je prekrit s številnimi cilijami. Mukus, ki prekriva površino, se lušči v obliki mukusnih krp. Z mikroskopijo smo prisotnost bakterij potrdili izključno v sloju mukusa. Na podlagi taksonomske analize gena za 16S rRNA so bile v združbah prisotne bakterije razredov Alphaproteobacteria in Gammaproteobacteria, med njimi Ruegeria, Phaeobacter, Pseudoalteromonas, Vibrio in Alteromonas, ter rodov Burkholderia, Cupriavidus, in Achromobacter razreda Betaproteobacteria. Hkrati smo pokazali, da v polzaprtem ekosistemu, Velikem jezeru na otoku Mljet (južni Jadran), celoletna prisotnost meduz Aurelia sp. 5 lahko vpliva na sestavo naravne populacije bakterij. S postavitvijo obogatitvenega eksperimenta smo pokazali, da razgradnja nehomogenizirane odmrle meduzne biomase poteka počasneje kot razgradnja homogenizirane meduze. Ob razgradnji je prišlo do sprememb v strukturi bakterijske združbe in do akumulacije amonija in ortofosfata v okolju.[M. Kos Kramar]20192019-12-28 07:45:45Doktorsko delo/naloga113390UDK: 577:593.7:341.221.2(043.3)VisID: 175313COBISS_ID: 303516160sl