Določanje hitrosti prepuščanja vlage skozi primarno ovojnino z uporabo radiofrekvenčnih transponderjevBuzeti, Uroš (Avtor) Srčič, Stanko (Mentor) Markoja, Uroš (Komentor) radiofrekvenčno prepoznavanjehitrost prepuščanja vodne pareprimarna ovojninapermeabilnostčasovna konstantaIzbira prave primarne ovojnine je eden izmed ključnih korakov v razvoju zdravila. Njena naloga je zagotoviti učinkovitost zdravila skozi celoten predviden rok uporabnosti, s tem da ščiti zdravilo pred škodljivimi zunanjimi vplivi, ki lahko spremenijo njene lastnosti. Pri tem ima pomemben vpliv vlaga. Metoda radiofrekvenčnega prepoznavanja (RFID) ponuja nedestruktivni način merjenja sprememb notranje relativne vlage direktno v primarni ovojnini, v našem primeru v pretisnem omotu. V tej nalogi smo raziskovali zmožnosti metode radiofrekvenčnega prepoznavanja za kvantificiranje hitrosti prepuščanja vodne pare in primerjali njene rezultate z USP <671> metodo. Testirali smo PVC 250, PVC/PVDC 200/60, PVC/PVDC 250/120, PVC/PE/PVDC 250/25/180 in PVC/Aclar® 254/76 oblikovane v mehurčke z okroglim dnom velikosti 9x5 mm, 10x5 mm, 11x6 mm, 13x5 mm in 15x6 mm. Te konfiguracije so bile izpostavljene klimatskim pogojem 30°C/75% RH, 40°C/75% RH in 50°C/75% RH. Vsaka konfiguracija je bila zastopana s štirimi RFID transponderji, od katerih je bila ena tretjina kalibriranih s certifikatom s strani Microsensys. S to metodo smo opazili statistično signifikantne razlike notranje relativne vlažnosti po blistiranju med različnimi polimernimi filmi. Eksperimentalne meritve relativne vlage smo prilegali krivulji iz katere smo izpostavili časovne konstante konfiguracij. Rezultate med uporabljenimi polimernimi filmi smo primerjali in določili, da ima PVC 250 najslabšo zaščito proti vodni pari, medtem ko imata PVC/PE/PVDC 250/25/180 in PVC/Aclar® 254/76 najboljšo. Velikost 9x5 mm je pričakovano imela najvišjo časovno konstanto, 15x6 mm pa najnižjo. Časovna konstanta je zanimivo druga najvišja pri velikosti 13x5 mm, sledi ji 10x5 mm, medtem ko je pri 11x6 mm druga najnižja. Časovne konstante se nižajo z višanjem temperature. Vse rezultate radiofrekvenčne metode smo primerjali z rezultati USP <671> metode, ki so pokazali podobne razlike razmerij med posameznimi primerjavami. Zatem smo poskušali izračunati hitrost prepuščanja vodne pare s pomočjo časovne konstante. To nam ni uspelo zaradi nepoznavanja debeline stene mehurčka pretisnega omota in ker model ni upošteval njenega postopnega zmanjševanja. Rezultati kažejo potencial, da se metodo radiofrekvenčnega prepoznavanja uporabi kot dodatek stabilnostnim študijam. Z dodatnimi eksperimentalnimi poskusi in z izboljšanim modelom lahko postane primarna metoda pri izbiranju primarne ovojnine.20192019-12-21 08:35:17Magistrsko delo/naloga113348VisID: 72683sl