<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pojavljanje kvasovke Cryptococcus neoformans sensu lato na različnih drevesnih vrstah in v tleh</dc:title><dc:creator>Božič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matos,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>kvasovke</dc:subject><dc:subject>C. neoformans</dc:subject><dc:subject>C. neoformans sensu stricto</dc:subject><dc:subject>ekološke niše</dc:subject><dc:subject>drevesne vrste</dc:subject><dc:subject>pinija</dc:subject><dc:subject>oljka</dc:subject><dc:subject>identifikacija</dc:subject><dc:subject>MALDI TOF</dc:subject><dc:description>Cryptococcus neoformans sensu lato so glive kvasovke, ki se nahajajo v okolju in lahko povzročajo okužbe pri ljudeh. V zadnjih letih se kot njihova ekološka niša omenjajo različne drevesne vrste po vsem svetu. Njihov obstoj v okolju je pogojen s količino padavin in s temperaturo. V sredozemskem okolju tako zasledimo predvsem vrsto C. neoformans, medtem ko zmerno celinsko podnebje ugaja vrsti C. deneofromans. Namen naloge je bil odkriti in opisati prisotnost Cryptococcus neoformans sensu lato na različnih drevesnih vrstah v Sloveniji. Vzorčenje je potekalo v petindvajsetih krajih v šestih različnih regijah, s čimer smo pokrili celotno površino Slovenije. Skupaj smo zbrali tristo dvaintrideset vzorcev iz različnih drevesnih vrst in vinskih trt. Vzorčili smo liste, plodove, prst v bližini drevesa, ptičje iztrebke na deblu dreves, lubje, razpoke med skorjo in votle dele v deblu. Pridobljene vzorce smo gojili na agarju z izvlečkom semen abesinske gizotije. Kremasto ali rjavo obarvane kolonije, sumljive za kriptokoke, smo izolirali in identificirali z MALDI TOF. Skupno smo pridobili štiri izolate C. neoformans sensu stricto, ki smo jih osamili iz pinij (Pinus pinea) ter oljke (Olea europea). Vsi štirje izolati iz dreves so bili pridobljeni z brisanjem razpok med skorjo in iz votlih delov debel, poleg tega so bili vsi dobljeni v Obalno-kraški regiji. Z metodo mikrodilucije smo za vse pridobljene izolate testirali občutljivost za antimikotike. Izolati so pokazali največjo občutljivost za itrakonazol ter posakonazol.</dc:description><dc:publisher>[N. Božič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-21 07:45:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113340</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.26:582.282.23:543.51</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175284</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5138040</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
